Jernej Dirnbek: Umetnik, ki prepleta glasbo in besedo
V okviru Svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic smo na šoli gostili Jerneja Dirnbeka, priznanega glasbenika, pesnika, pevca, scenarista, pisatelja in enega od ustanovnih članov legendarne rock skupine Mi2. Dogodek je potekal dan po svetovnem dnevu knjige, kar je bilo še posebej simbolično, saj je Dirnbek znan po svojem literarnem ustvarjanju.
Dirnbek je z dijaki delil zgodbe iz svoje mladosti, ki so bile polne glasbenih sanj in avantur. Pripovedoval je o začetkih benda Mi2, ki so segali v leto 1995, ko sta skupaj z Robertom Firerjem položila temelje za eno najbolj prepoznavnih imen na slovenski rock sceni. Njegova pripoved je bila navdih za vse mlade glasbenike in ustvarjalce, ki so se zbrali v predavalnici.
Njegova glasbena kariera je bila vedno zaznamovana z zabavnimi, a družbeno kritičnimi besedili, ki so odsevala njegov pogled na svet. Pesem Čakal sem te kot kreten, ki jo je interpretiral Urban Polenčič, medtem ko ga je Dirnbek spremljal na kitari, je bila močan primer njegove večplastne ustvarjalnosti. Besedilo pesmi je odprlo razpravo o pomenu življenja v trenutku in izpostavilo Dirnbekovo sposobnost, da s pomočjo glasbe sporoča globoka sporočila.
Vrhunec dogodka je bila izvedba pesmi Čavun, ki jo je Dirnbek zapel s svojo značilno karizmo. Razložil je, da je Čavun simbol vsakdanjega človeka, ki zaradi lastne frustracije sovraži nekatere druge ljudi. Pesem je bila še en dokaz Dirnbekovega talenta, da z glasbo pripoveduje zgodbe, ki nam postavljajo zrcala.
Jernej Dirnbek ni le glasbenik, ampak tudi avtor treh knjižnih del. Odlomke iz svojega drugega romana Tramp sta brali Erika Adam in Eva Unterlehner. Roman lahko obravnavamo kot lahkotno poletno branje in hkrati kot parodijo na družbo, v kateri živimo. Ema Samastur in Erika Adam pa sta prebrali odlomke iz romana Ledena kraljica, ki spada med črne komedije oziroma bele kriminalke in je priročen žanr za razgaljanje pojavov sodobne družbe – od gospodarskega kriminala in stanovanjske problematike, ki ju država že trideset let ne zna rešiti, do neskončne delitve na črne in rdeče, naše in vaše.
Pogovor sta vodili Lori Zafošnik in Larisa Mesarič iz ITS Umetnost 3, ki sta z Dirnbekom raziskovali različne plasti njegovega umetniškega delovanja. Šolski bend je poskrbel za glasbeni uvod in zaključek, s čimer so še dodatno obogatili že tako nepozabno izkušnjo.
Obisk Jerneja Dirnbeka je bil več kot le srečanje z umetnikom; bil je most med generacijami, ki so se srečale v skupni ljubezni do glasbe in literature. Njegove besede in melodije bodo še dolgo odzvanjale, spodbujale k ustvarjalnosti in nas opominjale na moč umetnosti, ki presega čas in prostor.
Alenka Ajd Bratkovič
Fotografije: Vasja Eigner
Zaključek bralne značke s pisateljico, psihologinjo in našo nekdanjo dijakinjo Tanjo Špes
V oktobru, mesecu skupnega branja, smo članice ITS Umetnost 3 pripravile zaključek bralne značke. Na pogovor smo povabile Tanjo Špes, našo nekdanjo dijakinjo, zdaj pisateljico in psihologinjo.
V življenju se marsikaj prepleta in gre z roko v roki. Tanja je že dolgo imela v sebi strast do pisanja in raziskovanja človekovega notranjega sveta, ki se je skozi leta študija psihologije še poglobila. In prav psihološke teme in tegobe sodobnega človeka so osrednji motiv kratkih zgodb Tanjinega prvenca – zbirke kratkih zgodb z naslovom Nedaleč stran, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
Pri pripravi prireditve smo sodelovali vsi ITS-ovci pod budnim očesom mentorjev Maje Kodrič Crnjakovič, Vasje Eignerja in Alenke Bratkovič. Prireditev sva povezovali Larisa Mesarič in Lori Zafošnik. Šolski bend je poskrbel za glasbeni del prireditve, Eva Unterlehner in Oskar Kaljun sta odlično predstavila in odigrala dogajanje zgodbe Muzej. Zgodbo je dramatizirala (s pomočjo ekipe ITS Umetnost) Eneja Šoster, spremno besedilo pa je prebrala Erika Adam. Za fotografije je poskrbela Zarja Juhart, za predstavitev na platnu pa Eva Lah, Hana Hren, Katarina Pučnik in Ela Bezovšek.
Zbirka Nedaleč stran vsebuje 17 zgodb, ki so žanrsko umeščene v znanstveno fantastiko z izrazitimi psihološkimi potezami in opisujejo, kakšno bo morda življenje čez nekaj desetletij, če se bo tehnologija še močneje zasidrala v naš svet. Ali bomo res postali sužnji umetne inteligence, interaktivnih tabel, čipov? Tanja nas s svojim prvencem navdihuje in opozarja na to, kako je pomembno, da ne izgubimo občutek za sočloveka.
Iz zgodbe v zgodbo nas Tanja popelje v mozaik lucidnih vizij sodobne družbe, ki se ne zanaša več na solidarnost, zaupanje in človečnost, temveč na računalniško vodene mehanizme.
A vsega se ne sme izdati. Vredno je knjigo prebrati in se zamisliti.
Tanja Špes je mlada in perspektivna pisateljica. Rada potuje, rada ima svoj poklic, najraje pa seveda piše in potuje med besedami. Veseli smo, da smo lahko spoznali njo in njen prvi pisateljski izdelek. Glede na njeno mladost in entuziazem verjamemo, da je ta prvenec šele začetek njene uspešne kariere, ki jo bo gradila kot pisateljica in kot psihologinja.
Lori Zafošnik, 3. b
Fotografije: Zarja Juhart in Vasja Eigner
Vinko Möderndorfer pri nas
V torek, 4. aprila 2023, je dijake 3. letnikov gimnazijskega programa v okviru projekta Povabimo besedo in ITS-a obiskal znani slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Vinko Möderndorfer.
Verjetno ga srednješolci najbolj poznamo po mladinskem romanu Kit na plaži, v katerem nam na laičen, a hkrati tudi zapleten način predstavi način življenja z osebo z Downovim sindromom. Njegova znana dela so še Kot v filmu, Sončnica, Jaz sem Andrej, Romeo in Julija sta bila begunca …
Z umetnikom sta se pogovarjala Lij Krempl in Oskar Kaljun iz 3. a. V 90-minutnem pogovoru, ki je minil, kot bi trenil, nam je spregovoril o svojem delu danes: koliko časa na dan piše, kaj so (bili) njegovi navdihi za pesmi, eseje, zgodbe in navsezadnje tudi dramske igre. Med drugim je omenil tudi svojo prvo pesniško zbirko iz let, ko je obiskoval še Pedagoško gimnazijo, povedal pa je tudi marsikaj o svojem otroštvu v Celju, ko je živel v majhnem stanovanju z mamo, s sestro in tremi tetami. Dve sta bili gluhi in v določenih trenutkih, še posebej ko sta ga pospremili v šolo, z njim »kretali« in so drugi to videli ter se norčevali, se ju je sramoval. Prav to je bil njegov navdih za besedilo Kit na plaži. Slišali smo lahko tudi o njegovi odločitvi za študij, o grenkih spominih na srednješolska leta, veselih na študijska, o sedanjem delu na fakulteti …
Poleg pisanja dela tudi v gledališču in je režiser raznih filmov – januarja prejšnje leto je na filmska platna prišel Srčni zastoj. Ogledali smo si napovednik za ta pretresljivi film, slišali odlomke iz njegovih del, ki so jih brali dijaki, uživali s šolskim bendom, ki je popestril dogajanje. Prav posebna je bila dramska uprizoritev dela romana Pes je lajal vso noč, ki jo je pripravil Oskar Kaljun. Lahko rečem, da smo od srečanja zares veliko odnesli. Veseli smo, da smo lahko na šoli gostili tako vsestranskega in razgledanega človeka. Pa še kdaj …
Fotografija: Vasja Eigner
Nekaj vtisov dijakov
»Bilo je zelo zanimivo, veliko novega smo se naučili.«
»Najbolj mi je bil všeč odlomek Pes je lajal vso noč.«
»Všeč sta mi bili ta pisateljeva energija in samozavest. Izredno me veseli, da ga ni bilo strah povedati tega, kar si misli o slovenski družbi v 21. stoletju.«
»Na še več takih srečanj! Se vidi, da so vložili veliko truda v dogodek.«
Sergeja Vogrinec, 3. b
Obiskala nas je izvrstna umetnica Saša Pavček (december 2021)
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica smo konec preteklega leta v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev, in v okviru ITS gostili gospo Sašo Pavček. Dogodek smo organizirali gimnazijci tretjega letnika. Pogovor z umetnico je spretno vodila dijakinja 3. b-oddelka Kaja Vidmar.
Diplomirana dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka in dramatičarka, včasih tudi redna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televezijo – vse to in še več je gospa Saša Pavček. Sama pravi, da ne more izpostaviti ene dejavnosti, saj se vsi poklici pri njenem delu prepletajo. Je pa povedala, da je najraje na odru in je to med epidemijo novega koronavirusa, v času zaprtja, kar precej pogrešala. Ko ugasnejo odrske luči, je zelo rada v miru, v harmoniji doma, rada ima naravo, družino, živali, rastline, dobre prijatelje, rada kuha za druge in uživa, če se pri njej dobro počutijo.
Gospa Saša Pavček nam je razkrila, kako je začela svojo kariero na AGRFT in kako sta nanjo vplivala njena oče in brat. Govorili smo o njenih prvih in tudi najbolj znanih vlogah v predstavah Antigona, Hamlet, Tartuffe, Krst pri Savici. Povedala nam je, kako se pripravlja na svoje vloge, in prav tako, kako se sooča s tremo, ter nam podala tudi nasvet ali dva. Govorili smo tudi o pomenu branja, pri čemer je dejala, da se nam za obstoj knjige ni treba bati.
V torek, 20. 4. 2021, nas je virtualno obiskal znani mariborski pisec kriminalk Avgust Demšar, ki je z nami delil svoje izkušnje in nasvete. Pri pripravi in izvedbi literarnega večera smo sodelovali dijaki 3. a in 3. B-oddelka s šolskim bandom in posamezniki pod mentorstvom profesoric Alenke Ajd Bratkovič, Ane Sandrin in Lidije Ličen.
Pred kratkim smo lahko na prvem programu Televizije Slovenija spremljali slovensko nadaljevanko, ki je nastala na podlagi treh književnih del našega literarnega gosta.
Njegove kriminalke o inšpektorju Vrenku Olje na balkonu, Tanek led in Retrospektiva so doživele veliko televizijsko priredbo in s tem veliko priljubljenost med gledalci. Nadaljevanko smo si lahko ogledali v sklopu šestih 50-minutnih delov. Slovenske televizije so poročale o izjemni gledanosti nadaljevanke, ki naj bi presegla tudi Golobovo kriminalko Jezero. Vsekakor se je vtisnila v spomin Štajercem, predvsem Mariborčanom, ki so lahko spremljali filmske prizore iz domačega okolja.
Inšpektor Vrenko nas je popeljal v različne družbene sfere: od velikih dogajanj mariborske smetane v kulturno-umetniškem okolju do navadnega meščanskega okolja in spletk v okolju izobraževalnega sistema. Vsako okolje posebej je predstavljalo svojo zgodbo, zato lahko novonastalo nadaljevanko predstavimo z besedami nepredvidljivi ljudje, spletke, prikrita resnica in laži …
Gospod Demšar nam je povedal veliko o svojem pisanju kriminalk, predvsem pa sta nas navdušili njegova preprostost in modrost. Pripovedoval nam je tudi o svojih najstniških letih in spominih na Slovensko Bistrico. Mimogrede – njegova nova trilogija v nastajanju ima mnogo povezav z našim mestom. Zagotovo nas je navdušil za branje svojih knjig in ogled televizijske nadaljevanke.
Predstavil nam je sodelovanje z znanimi slovenskimi igralci: Dariem Vargo, Jurijem Drevenškom, Lotosom Šparovcem, Katarino Čas, Janezom Hočevarjem, Barbaro Predin Lapajne, Ivanko Mežan … Govoril pa je tudi o tem, kako se je soočil z televizijsko ˝slavo˝. Povedal nam je, da se je igralec Dario Varga odlično spoprijel z detektivskimi čevlji, kljub temu da smo ga vajeni iz povsem drugih igralskih vlog. Prav tako sta z glavnim igralcem imela vsak svojo predstavo o tem, kakšen naj bi inšpektor Vrenko bil, ampak se pisatelju ni zdelo smiselno vsiljevati podobe Vrenka, kot si jo je zamislil on, za vlogo zelo zainteresiranemu Dariu Vargi. Tako se, kot nam je povedal, njegov inšpektor Vrenko razlikuje od inšpektorja v nadaljevanki.
Prepričani smo, da se je v naši družbi dobro počutil, čeprav se je z nami družil v udobju svoje dnevne sobe. Upamo, da se bomo z njim še kdaj srečali tudi v živo. Po predlogu gospoda Demšarja pa naj bodo naše poletne počitnice v družbi dobrih kriminalnih zgodb.
Anika Nagode, 3. B, in Jaka Smogavec, 3. a
V ponedeljek, 25. 3. 2019, je našo šolo obiskal danes zelo znani pisatelj Tadej Golob.Intervjujala ga je Laura Ramšak, za glasbeno zabavo pa je poskrbel šolski bend.
Tadej Golob je, kot je tudi sam rekel, eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko izredno raznolikim naborom del. Rodil se je leta 1967 v Mariboru. Svojo kariero je začel že v času študija na TV Slovenija, nato je postal urednik revije za avtomobilistične ter motociklistične športe Gard Prix, kasneje pa urednik revije Grif, ki je namenjena predvsem plezalcem, raziskovalcem in alpinistom. Svojo pot je nadaljeval kot pisec intervjujev za revijo Playboy.
Leta 2010 je prejel nagrado kresnik za svoj roman Svinjske nogice. Danes piše tudi biografije slavnih Slovenk in Slovencev in zelo uspešne kriminalke, ki so napisane v stilu Agathe Christie.
Dijaki, ki so se dogodka udeležili, so strnili vtise:
»Tadej Golob, do zdaj nepoznani pisatelj med nekaterimi mladimi se je izkazal, da je nekaj prav posebnega, unikatnega. Pri pripovedovanju o svojem življenju ni “ovinkaril”, olepšaval stvari. Z nami je tako delil svetle, kakor temne plati svojega življenja. Razkril nam je, zakaj se je odločil za pot pisatelja in kaj to tudi pomeni. Izvedeli smo tudi zgodbe za njegovimi deli. S svojo predstavitvjo je navdušil marsikoga izmed nas in nas spodbudil, da kdaj sežemo po kakšni njegovi knjigi.« Niko Justinkek, 3. b
»Meni se je zdelo zanimivo, ker prej nisem vedela veliko o Tadeju Golobu in njegovem delu.« Lučka Gregorič, 1. a
»Meni je bil tudi všeč, ker je bil realen o svojem življenju, ni nekaj olepševal, pa ker je dokazal, da lahko delaš več stvari hkrati, ki jih obožuješ (plezanje in pisanje).« Tina Cafuta, 3. a
»V okviru šole smo poslušali odličen intervju Tadeja Goloba, ki se mi je zaradi zanimivosti zelo utrnil v spomin. Navdušil me je z njegovo življenjsko zgodbo, o tem kako pomembno je bilo pisanje zanj v različnih obdobjih življenja, o pozitivnih in negativnih straneh ter predvsem z njegovo iskrenostjo.« Anonimno
»Jaz lahko samo rečem, da sem si ga drugače predstavljal vsekakor malo bolj kriminalistično. Drugače pa me je navdušila njegova iznajdljivost pri pisanju knjig tega žanra, glede na to da ni iz te stroke. Všeč mi je bilo pa predvsem to, da je bil nekoliko drugačen od standardnih pisateljev, ki sem jih bil vajen do sedaj …« Izidor Gregorč, 3. b
»Bilo je zelo zanimivo poslušati Tadeja Goloba, ker nisem vedel, da obstaja. Izkazalo se je, da je zelo smešen.« Jaka Selakovič, 1. a
»Fajn je blo. Me zanima, da bi prebrala kako knjigo.« Mija Špes, 1. a
Besedilo in Fotografije: Urška Hozjan, 3. b
Andrej Brvar (april 2018)
Gostili smo pesnika Andreja Brvarja, Prešernovega nagrajenca
V torek, 24. aprila 2018, dan zatem, ko smo praznovali svetovni dan knjige, smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica gostili pesnika in urednika Andreja Brvarja, ki je za svoja dela prejel številne nagrade, poleg Prešernove nagrade za življenjsko delo še Kajuhovo in Glazerjevo ter nagrado Prešernovega sklada.
Za začetek (po tem, ko je šolski bend zaigral kultno pesem Forever Young Boba Dylana) nam je njegovo pesem Jutro, ki jo je napisal že v gimnazijskih letih, deklamirala Iza Trobentar. V pogovoru, ki ga je vodila dijakinja Laura Ramšak, se je izkazal kot odličen govorec in popeljal nas je tudi v čas svojega otroštva, ko je kot devetletni deček sam potoval iz Maribora v Čačak. To nenavadno potovanje z vlakom je glavna tema njegove pripovedne pesnitve Mala odiseja, ki jo je ob igranju na klavir recitirala Tisa Stegne.
Pripovedoval nam je o začetku svoje kariere, o študijskih letih, nam predstavil mariborsko peterico, ki je svoj znameniti zbornik Skupaj izdala leta 1973. Za konec nas je Monika Globovnik navdahnila s pesmimi v prozi iz njegove zbirke Material iz leta 2013 in iz zadnje številke revije Literatura. Sam nam je prebral Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka iz knjige z naslovom Transverzala, v kateri so zbrane vse njegove pesniške zbirke. Presenetil nas je z nekaj svojimi knjigami, ki jih je podaril nam, dijakom, v vsako pa napisal posvetilo in se podpisal.
Brvar je znan po svojih pesmih, katerih temeljni element je besedna slika. V pismih z urednikom Francetom Pibernikom smo prebrali, da ga je tak način pisanja izbral sam in se zanj načrtno ni odločil.
Špela Kitak, 3. b
Tone Partljič (april 2017)
Pisatelj Tone Partljič nas je očaral z iskrenostjo in razgledanostjo
Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, komediograf in oseba, katere delo tudi nas, mlajšo generacijo, spremlja od malih nog. Srečanje na naši šoli je potekalo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru programa Povabimo besedo. Pogovor s pisateljem sta spretno vodila Anže Kac in Ema Leskovar iz 3. a-oddelka.
Ko je konec aprila na svetovni dan knjige in avtorskih pravic Tone Partljič prišel v Srednjo šolo Slovenska Bistrica, mu ne bi pripisali 77 let. Pri njem smo vsi opazili toliko vneme in mladostne energije, da smo mu prisluhnili z velikim veseljem in navdušenjem. Lahko bi pisali o tem, katere vse nagrade je prejel (med drugim tudi veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo) in kaj vse je napisal, a bi nas gospod Partljič najverjetneje prestrelil s pogledom in izustil kakšen komentar. On namreč ni blagovna znamka, temveč je v prvi vrsti človek.
Sam pravi, da je njegova svoboda na belem listu papirja. V prvi vrsti si dopusti, da je človek. In nič, kar je človeškega, mu ni tuje. To pomeni, da se veseliš, jočeš, dihaš zrak – tudi če ni prijetnega vonja. Vse to preneseš na list papirja, v svoj svet. Dejstvo je tudi, da nismo vsevedni – da pravzaprav ničesar ne vemo. In vendar smo v svojem svetu svobodni, tam vemo vse.
Dogajanje sta popestrili tudi glasbena in gledališka točka. Pesem Toneta Pavčka z naslovom Dober dan, življenje je odlično zapela Tina Ajd, na kitari jo je spremljal Neven Otorepec, na cajonu pa Vid Žišt. Odlomek iz njegovega zadnjega romana pa so zaigrali Timotej Kresnik, Laura Ramšak, Neja Dover in Miha Stopar, sama pa sem s pomočjo knjižničarke Alenke Ajd Bratkovič in profesorice Maje Kodrič Crnjakovič prizor režirala. Gospod Partljič je iskreno pohvalil vse, kar se mu je zdelo dobro izpeljano, ter strogo pograjal tisto, kar bi morali spremeniti. In ravno to cenimo pri velikem človeku. Iskrenost, ki je v svetu zelo primanjkuje. Prav tako pa zmožnost podati roko in ponuditi pomoč. Če starejši človek brez težav pokaže iskro v očeh, iskreno izrazi svoje mnenje, zakaj je to tako težko nam, ki smo mladi in polni energije?
Meni kot dijakinji (in verjamem, da še komu) je pomembno to, kar je tistega dne pisatelj Tone Partljič pustil v meni in v slehernem človeku v do zadnjega kotička polni predavalnici 101 (če je ta to seveda dopustil).
Katja Stojnšek, 3. a
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
Maja Kodrič Crnjakovič, prof.
Branje s Ferijem Lainščkom deset pred dvanajsto (april 2016)
Tik pred pisanjem maturitetnega eseja smo se 22. aprila na šoli pogovarjali s spoštovanim gostom, pisateljem (in še mnogo tega) Ferijem Lainščkom. Z njim smo prebirali roman Ločil bom peno od valov in odstirali delčke lastnih svetov.
Za zapis v tej knjigi našega zaključnega leta naj ostane za spomin na našo mladost in kot namig vsem zanamcem nekaj Lainščkovih besed. Izbrali sva jih z namenom, hkrati pa z obiljem težav, saj je povedal toliko lepega, toplega in srčnega
«Roman govori o ljubezni, ki je ljubezen z napako.« (Feri Lainšček)
Se ne zdi znano vsem nam? Vse skupaj postane naenkrat zelo preprosto in celo logično. Ne predstavljam si, da bi bilo drugače sploh mogoče. Zdi se mi, da je s temi besedami povedal vse. Vse o delu, ki ga je prišel predstavit, in vse o življenju nasploh. Začutila sem močno energijo, ki te nagovarja, da se boriš proti napakam in hkrati ustvarjaš nove. Saj to smo mi. Kot celote popolni, a z napakami, ki čakajo, da jih nekdo ljubi. Pogovor s človekom, ki to razume in želi, da bi to razumeli tudi ostali, je bil izjemna izkušnja.
»Zdi se mi prav, da se take misli delijo in da pridejo do vseh.« (Eva Cehtl)
»Kolikor sem videl, dijaki in mladi na splošno še niste pokvarjeni.« (Feri Lainšček)
»Besede so mi dale misliti, da bomo mogoče prav mi tista generacija, ki bo spremenila stvari na boljše. Morda mi nismo kot drugi. :)« (Veronika Mrđa Podčedenšek)
Eva Cehtl, 4. a, in Veronika M. Podčedenšek, 4. b
Širimo kulturna obzorja – Metod Pevec
Režiser nepozabnih filmov Pod njenim oknom, Hit poletja in pretresljivega dokumentarca Aleksandrinke je 22. aprila 2015 spregovoril o svojem literarnem in filmskem ustvarjanju.
Metod Pevec
Pripovedoval je o zanimivih prigodah med snemanji. Povedal je, da svet pisanja in režiranja ter samega snemanja filma ni enostaven. Poklic umetnika vsekakor ni preprost, pot do pridobitve tega naziva je zelo dolga. Potrebno je veliko iznajdljivosti in vztrajnosti. Brez tega umetnik ne more uspeti.
Govoril je o nastanku svojih filmov, motivih njegovih del, zaradi katerih Slovenci literarno in filmsko izstopamo.
Svojo domišljijo smo pokazali tudi mi. Intervju smo popestrili z branjem odlomkov iz njegovega znanega celovečerca Carmen. Nad igralsko zasedbo, ki je odigrala odlomke tega socialno-ljubezenskega romana, je bil Metod Pevec vidno navdušen in prijetno presenečen.
Še v bodoče se bomo potrudili za takšne zanimive intervjuje. Ti nas popeljejo v skrivnosti literature in filma ter so motivacija za našo ustvarjalnost. Ta se nam s poslušanjem pogovorov velikih umetnikov močno širi in krepi, zato se nadaljnjih obiskov takšnih ustvarjalcev že vnaprej veselimo!
Katarina Dovnik
Vlado Kreslin (april 2014)
V ponedeljek, 14. 4. 2014, nas je obiskal Vlado Kreslin. Povabili smo ga v okviru projekta »Povabimo besedo«, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Vlado Kreslin je izjemen umetnik, ki ima za sabo bogato glasbeno kariero in preko deset izdanih albumov, navdušuje s svojim prečudovitim glasom in nas tako popelje na nepozabno potovanje v svet glasbe. Njegov glas je dokaz, da je glasba univerzalni jezik in ena najlepših oblik umetnosti.
Z njim smo spregovorili o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z recitacijami in glasbo. Na literarnem srečanju so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Pogovor z Vladom Kreslinom je vodila Vesna Lešnik. Njegove pesmi sta recitirali Anida Osmani in Katarina Kučič, prepevala sta Urša Kraševac in Damjan Arbeiter, spremljal pa ju je šolski bend.
Vlado Kreslin nas je navdušil kot pesnik, glasbenik in predvsem kot izjemen sogovornik.
Alenka Ajd Bratkovič
Vse naše pravljice – obisk pravljičark (april 2013)
Clive Staples Lewis je dejal: »Nekega dne boste dovolj stari, da boste spet začeli brati pravljice«.
Dijaki ekonomskega in trgovskega programa so jih imeli priložnost, kot v blagih otroških letih, poslušati v izvrstni in prepričljivi izvedbi simpatičnih pravljičark, sicer knjižničark iz knjižnice Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice, ge. Darje Plavčak in Mojce Plaznik.
V šolski uri, namenjeni obeležitvi svetovnega dneva knjige, so se iskreno potopili v pravljični svet in prisluhnili pravljicama Mišak in slon ter Kakor napravi ta stari, je zmerom prav. Pravljične besede sta v lepo obliko povezala Urška Mesarič in Domen Krošel, dogodek pa sta popestrila še Lucija Polenek in prof. Vasja Eigner z nostalgično in vedno aktualno filmsko pesmijo Vse naše pravljice.
Anita Ivačič
Drago Jančar (december 2012)
Kot smo napovedovali že lani, nas je na Srednji šoli Slovenska Bistrica po dolgem pričakovanju in usklajevanju zaradi mnogih obveznosti 5. decembra 2012 obiskal najbolj prevajani slovenski pisatelj, akademik Drago Jančar. Na naši šoli je nastopil kot gost v okviru tradicionalnega projekta Povabimo besedo ob svetovnem dnevu knjige, ki ga sicer obeležujemo aprila.
Drago Jančar ni le pisatelj, temveč tudi esejist, dramatik in časnikar, ki se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Njegova najbolj znana dela so Galjot, Severni sij, Posmehljivo poželenje, Veliki briljantni valček in še bi lahko naštevali. Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (leta 1993), evropsko nagrado za prozo mesta Augsburg (leta 1994), Herderjevo nagrado za književnost (leta 2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (leta 2007). Dijaki Jančarjevo delo spoznavamo sicer šele v 4. letniku, zdaj smo ga Katarina Kores, Anja Regoršek, Primož Grašič in Uroš Strelec dijakom 3. in 4. letnikov programa gimnazija predstavljali skozi sedem različnih perspektiv. Z njim smo se tako pogovarjali o umetnosti, začetkih njegovega ustvarjanja, rojstvu ideje in besede, o besedi skozi čas in o besedi danes, o kulturi in o tišini; prebirali smo odlomke iz njegovih del in uprizorili tudi odlomek Velikega briljantnega valčka.
Dijaki 1. letnikov so pripravili razstavo slik na temo njegovih del, hkrati je potekala tudi razstava fotografij dijaka Christiana Fluherja, ki prikazujejo velikanske svetlobne napise z naslovi njegovih del Galjot, To noč sem jo videl, Katarina, pav in jezuit, Brioni, Severni sij in Veliki briljantni valček, ki se jih lahko vidi na različnih krajih Maribora v okviru EPK.
Zanimiv, kritičen in gostobeseden sogovornik nam je s svojo človeško dostopnostjo z besedami in polepšal decembrske dni. Le želimo si lahko, da bi bilo med nami več tako širokosrčnih ljudi. Da hlepimo po čem drugačnem, je dokazovala nabito polna predavalnica dijakov in profesorjev. Gospod Drago Jančar je od nas odšel s posebnim darilom – s hrbtno pesmijo, sestavljeno iz naslovov svojih knjig, ki jo je zapisal in fotografirala dijakinja Lučka Goričan. Gospodu Jančarju smo zelo hvaležni za njegov obisk, saj smo vsi odnesli veliko novega, dobrega, srčnega … Krasno se je bilo pogovarjati z njim; dobro ga je bilo slišati … Naj zaključimo z njegovimi besedami v naši knjigi obiskovalcev: »Bil je lep dopoldan, kot bi bil večer …«
Lučka Goričan in Katarina Kores, 4. a
 |
 |
 |
 |
Goran Vojnović
Obiskal nas je Goran Vojnović, slovenski pisatelj, pesnik, kolumnist in režiser, ki prihaja s Fužin. Študiral je na AGRFT (Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo)v Ljubljani. Najbolj znan je po svojih knjižnih delih, kot so: Čefurjiraus!, Jugoslavija, moja dežela in zbirka kolumn Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra. Prejel je tudi nekaj nagrad, med drugim nagrado srce Sarajeva za uspešno napisan scenarij filma Sretanput Nedine in Kresnikovo nagrado za roman Čefurjiraus! Režiral pa je tudi film Piran – Pirano.
Pogovor je potekal po programu, ki sta ga sestavili naša knjižničarka Alenka Ajd Bratkovič in profesorica Anita Ivačič. Dijaki Cene Štern, Mihael Bukvič, Špela Šlamberger, Ana Pahič, Staša Trajkovič, Luka Finžgar, Manja Vivod, Mitja Kegl, Lena Kokollari, Vanja Rakuša in Monika Firer so prebirali odlomke Vojnovićevih del, pogovor pa sem vodila jaz. Govorila sva o njegovem življenju na Fužinah, o začetkih in ustvarjanju. Poprosila sem ga tudi, da nam je še sam prebral njemu najljubši odlomek iz romana Čefurjiraus!, in sicer v njihovem narečju. Na koncu smo se g. Goranu Vojnoviću lepo zahvalili in mu zaželeli vse dobro na njegovi življenjski in ustvarjalni poti.
Katarina Kores, 3. a
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Slavko Pregl
V sredo, 20. 4. 2011, nas je obiskal Slavko Pregl. Povabili smo ga v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Z njim smo spregovorili o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z dramatizacijo dveh odlomkov iz knjige Geniji brez hlač. Na literarnem srečanju so sodelovali dijaki tretjega letnika gimnazijskega programa. Pogovor s Slavkom Preglom je vodila Katja Krajnc. Basni in zgodbe iz knjig sta brali Vita Petek Regoršek in Katja Mesarič. Pri dramatizaciji pa so sodelovali dijaki prvega, drugega in četrtega letnika gimnazijskega programa: Andraž Kvas, Matevž Skrbiš, Domen Krošel, Manja Vivod Smolnikar, Sara Jurič, Ana Pahič, Staša Trajkovič, Mihael Bukvič, Urška Mesarič in Ana Šega. Slavko Pregl nas je očaral s svojim humorjem in sproščenostjo.
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
 |
 |
 |
 |
 |
Aleš Šteger
V četrtek, 15. 4. 2010, nas je obiskal Aleš Šteger. Povabili smo ga v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev. Z njim smo se pogovarjali o njegovem življenju in delu. Pogovor smo popestrili z njegovo poezijo in prebiranjem odlomkov iz romana Včasih je januar sredi poletja, v katerem opisuje svoje potovanje po Peruju. Poudaril je, da ga kot popotnika zanimajo predvsem doživljanja na poti, dojemanje okolice in kako ga le-ta sprejema.
Aleš Šteger nas je navdušil, saj je izjemen besedni umetnik.
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
 |
 |
 |
Feri Lainšček
V petek, 24. 4. 2009, nas je obiskal Feri Lainšček. Povabljen je bil v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga financira Društvo slovenskih pisateljev.
Pogovor je tekel o njegovem življenju in delu. Osredotočili pa smo se na roman Muriša, ki je bil v šolskem letu 2008/09 izbrano besedilo na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Pogovor smo popestrili s prebiranjem poezije in odlomkov iz romana. Dijakinji sta zapeli dve pesmi Mie Žnidarič, besedila pa je napisal Feri Lainšček. Ob koncu mu je voditeljica pogovora Urša Kac v prekmurščini prerokovala iz tarok kart in mu napovedala lepo ter uspešno prihodnost. Bil je prevzet.
Feri Lainšček nas je navdušil kot sogovornik in tudi kot pisatelj.
 |
 |
 |
Igor Karlovšek
V sredo, 14. maja 2008, smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica poklepetali s pisateljem in pravnikom Igorjem Karlovškom, avtorjem odmevnega romana Gimnazijec.
Igor Karlovšek nam je v pogovoru, ki sva ga vodili Urša Kac in Ina Ülen, povedal mnogo zanimivega iz sveta sodnih dvoran, kjer svoj čas posveča mladoletnim prestopnikom in drugim storilcem kaznivih dejanj. Krute življenjske zgodbe, s katerimi se srečuje na sodišču, so nemalokrat povod za pisanje. Tudi z Gimnazijcem je bilo tako.
Leta 2004 je izšel roman, ki govori o fantu, obtoženem umora svojega najboljšega prijatelja, zaradi česar ga po obsodbi zaprejo v Prevzgojni dom Radeče. Ker roman natančno opisuje nasilje med gojenci doma in hude duševne stiske, je ob izidu sprožil več polemičnih vprašanj. Pisatelj je dejal, da živi v Radečah in sam zelo dobro pozna razmere v prevzgojnem domu, kjer je, kot sam pravi, »smetana smetane mladoletnih kriminalcev«. Ob njegovem pripovedovanju smo nemalokrat od presenečenja obnemeli. Pisatelj, pravnik in oče dveh sinov ima res pestro življenje.
Pogovor smo popestrili s predvajanjem kratkega igranega filma, ki so ga za to priložnost posneli dijaki 2. b, in z doživeto odigranimi odlomki iz romana, in sicer v izvedbi dijakov 3. a. Z večernico nagrajena knjiga, ki je bila izbrana za Cankarjevo tekmovanje, je po mnenju mnogih dijakov naše šole ena izmed knjig, ki je ne odložiš, dokler je ne prebereš. Karlovšek pravi, da so knjige, napisane v tem stilu, njegov odgovor na dolgočasno čtivo za maturo. V smehu je še dodal, da upa, da bodo nekoč za maturo prebirali njegova dela.
Predstavil nam je še svoj najnovejši roman Mojca. Tudi v tej knjigi se dogajanje prične v sodni dvorani. Glavna junakinja je mlada Mojca, ki ji splet nesrečnih okoliščin v enem dnevu uniči življenje. Tisti, ki so knjigo že dobili v roke, pravijo, da je prav tako zanimiva kot Gimnazijec.
Po prijetnem kramljanju je pisatelj podelil nagrade mladim umetnicam, ki so sodelovale na šolskem literarno-umetniškem natečaju Umetnije.
Igor Karlovšek nas je navdušil kot sogovornik in kot pisatelj.
Urša Kac, 2. a
 |
 |
