9. Apr 2022 | Blog knjiznica
Podobno kot pri podjetjih imamo tudi v šolstvu ekipe oziroma kolektive. Ti se vsakodnevno srečujejo z izzivi, povezanimi z delom, kar v našem primeru pomeni z dijaki.
Kolektiv dosega skupne kratkoročne in še pomembnejše dolgoročne cilje. Kolektiv je zavezan uspehu, ki ga lahko dosegamo samo s sodelovanjem in pripadnostjo organizaciji, v kateri preživimo veliko časa.
Posameznik lahko doseže nekaj, kolektiv lahko doseže vse. In v posamezniku, ki resnično pripada organizaciji, se zrcalijo temelji kulture in vrednote organizacije. Je njen ambasador, ki vrednote prenaša na nove sodelavce, predvsem pa v našem primeru na dijake.
Naše delo ima na generacije, ki nas bodo nekoč nasledile tako v organizaciji kot v družbi, izjemen dolgoročni učinek.
Kdo med nami nima najljubšega učitelja ali učiteljice iz osnovne in srednje šole ali s fakultete? Nekoga, ki nas ni navdihnil samo za učiteljski poklic, ampak nam je poleg znanja na temeljih družinske vzgoje pomagal postaviti tudi vrednostni sistem. Nekoga, zaradi kogar smo danes boljši, kot smo bili.
In na te generacije bomo prenesli tudi zgled pripadnosti nečemu, kar je večje od nas. In še vedno drži – pa čeprav morda zveni kot obrabljen slogan – da skupaj zmoremo več!
Alenka Ajd Bratkovič
6. Feb 2022 | Blog knjiznica, Novice
Znova je pred nami edini praznik, ki ga v slovenskem jeziku pišemo z veliko začetnico — Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Na obletnico pesnikove smrti vsako leto poteka osrednja državna proslava, vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture pa podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. In kaj kultura je?
Pojma kultura ni mogoče opredeliti samo na en način. Po eni strani se nanaša na različna področja kulturnih dejavnosti, na glasbo, likovno umetnost, gledališče in književnost, ki pogosto sodijo v polje visoke kulture.
Po drugi strani pa se beseda uporablja v vsakdanjem jeziku za praktično vse človekove dejavnosti. Kultura ima v današnjem času za mlade še posebej velik pomen, določa naša vsakodnevna življenja, kulturni odnosi pa služijo kot vezivo, ki posameznike povezuje v strpno in tolerantno družbo.
Zato je pri mladem človeku pomemben razvoj odnosa do umetnosti oziroma kulture, saj ta spodbuja njegovo domišljijo, ustvarjalnost, iniciativnost, inovativnost, tolerantnost, estetsko občutljivost, kritičen odnos do kulture in umetnosti ter zavedanje pomena nacionalne kulturne dediščine. Razvijanje teh veščin omogoča posameznikovo osebnostno rast, spodbuja različne načine doživljanja, mišljenja in ravnanja ter predstavlja osnovo za družbo, utemeljeno na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti.
Dijakinje in dijaki, v ponedeljek in torek, ko boste doma, obiščite kakšno galerijo, muzej, knjižnico, gledališče ali si oglejte proslavo na RTV Slovenija. Tako se boste sprehodili po kulturi in umetnosti ter si, kot pravi naslednja misel, ki smo jo našli na spletu, okrepili duha:
»Sprehod po gozdu krepi telo, ‘sprehod’ po umetniškem delu krepi duha. Oboje je stvar kondicije. Narave ne razumemo, pa je zaradi tega ne zavračamo, pač pa se ji čudimo. Enako priložnost si zasluži umetnost. Če je narava, ki nas obdaja, telo človeštva, potem je umetnost njegova duša.«
S Francetom Prešernom je povezan še en kulturni praznik, ta veseli dan kulture 3. decembra — darilo za vse ljubitelje kulture, ko si lahko številne kulturne prireditve in razstave ogledamo brezplačno. To je namreč rojstni dan velikega pesnika (rojen je leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem). Na srce pa vam polagamo, ne bodite kulturni samo dvakrat na leto, temveč vse leto.
Prijeten dan kulture vam želimo,
Alenka Ajd Bratkovič
6. Feb 2021 | Blog knjiznica, Novice
Znameniti slovenski jezikovni portal Fran.si samostalnik KULTURA razloži kot “skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja”. Če izpostavimo besedno zvezo vrednote človeške družbe, nikakor ne moremo mimo načina vedenja in odnosa do drugih ljudi.
Če smo v “realnem” življenju in komunikaciji ena na ena še kulturni, uvidevni in sočutni z drugimi, se s prehodom odnosov na digitalne medije, zlasti spletne forume in družbena omrežja (se pravi tako imenovani virtualni svet), pojmovanje kulture velikokrat zniža na nizek nivo. Še zlasti, kadar je sporočevalec skrit za avatarji in izmišljenimi imeni. Maska — pa ne tista, ki ščiti druge ljudi pred okužbo — nam daje nekakšno potuho, da kriterije, s katerimi neko komunikacijo označimo za žaljivo, ali nek govor prepoznamo kot sovražni govor, znižamo na nivo, ki ni ravno primeren.
Ne zavedamo pa se, da obstajajo algoritmi, ki tovrstno komunikacijo znajo razkrinkati, ki prepoznajo osebe, skrite za generičnimi profili, ki znajo identificirati tudi napravo, s katere neko sporočilo izvira, in dejstvo, da ko nekaj na spletu objaviš, tam tudi ostane. Za vselej.
A to, da nas bo nekdo nekoč odkril, ni najhujše. Nepremišljene izjave, žalitve in napadi lahko pustijo nepopravljive posledice v življenju žrtve.
Velikokrat ne gre za resnično zlobo ali zlonamernost posameznikov, ampak za pomanjkanje stika s še eno razlago pojma kultura (Fran.si: dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja) — branje knjig, poslušanje klasične glasbe, gledanje gledaliških predstav in umetniških filmov, skratka zgodb, v katerih se poistovetimo z liki, ki so nam blizu, jih občudujemo in jim hočemo biti podobni in ko naredijo nekaj, česar mi niti v sanjah ne bi mogli, se porajajo vprašanja, na katera si skušamo odgovoriti. In potem razumemo, zakaj so ravnali tako, kot so. In tako pridobimo empatijo, sočutje … Ali pa se naučimo postaviti v kožo tistih, ki so žrtve nerazumnih dejanj ali okoliščin, za katere niso nič krivi.
Če boste imeli možnost videti madžarski film Upam, da naslednjič umreš (https://www.imdb.com/title/tt8529512/), si ga vsekakor oglejte. V tem primeru sicer ne gre za sovražni govor, gre pa za zlorabo zaupanja glavne junakinje, 16-letne Eszter, ki se je močno zaljubljena v učitelja angleščine, vanjo pa je zaljubljen sošolec, ki digitalno “zamaskiran” v učitelja Eszter zmanipulira do poskusa samomora.
Na književnem področju pa vam lahko postrežem z dvema naslovoma: Tista noč Kate McCaffrey govori o posledicah nepremišljenih objav na družbenih omrežjih in Laž Care Santos pa o lažnih identitetah na spletu.
Toplo priporočam!
Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka
5. Dec 2020 | Blog knjiznica, Novice
Na vprašanje “Bereš kaj?” mi velikokrat odgovorijo: “Saj bi, pa nimam časa.” Mogoče si lahko v tem mrzlem zimskem času najdemo čas tudi za branje knjig. Nekateri ste si pred odhodom v karanteno nabrali kar nekaj izvrstnih knjig, s čimer ste se zavezali, da boste čas v samoizolaciji namesto za pametne naprave uporabili za pametno književnost.
Vsi tisti, ki ste se v knjižnici ne morete oglasiti, pa lahko do kakovostnih naslovov pridete tudi brezplačno. Potrebujete samo bralnik elektronskih knjig ali napravo, ki jo že tako vseskozi prenašate s sabo, pa niste pomislili, da bi si nanjo naložili katero od aplikacij za branje.
Kam torej po elektronsko knjigo?
Slovenska spletna stran Biblos (https://www.biblos.si/) omogoča nakup in izposojo eKnjig — če ste član katere izmed knjižnic, imate e-bralnik ali istoimensko aplikacijo, potem vas čakajo številne domače in tuje knjižne uspešnice, s katerimi bo čas v samoizolaciji hitreje minil.
Na strani e-knjiga (http://www.e-knjiga.si) najdete poleg naslovov po nizkih cenah tudi nekaj brezplačnih klasikov, knjige pa so na voljo v formatu za Apple Books (.ePub), Amazon Kindle (.Mobi) in običajne PDF datoteke, tako da jih lahko berete tudi na računalniku.
Projekt Gutenberg (https://www.gutenberg.org) je z več kot 60000 naslovi največja in najstarejša baza brezplačnih knjig, v njihovem naboru pa najdete vse najpomembnejše klasike v angleškem jeziku, nekaj pa tudi v nemščini, francoščini in portugalščini. Za dostop do knjig se vam ni treba registrirati ali naložiti kakršne koli aplikacije. Dovolj je spletni brskalnik na vašem telefonu ali tablici, seveda pa je bralna izkušnja še vedno najboljša na bralniku.
Free-Ebooks.net (https://www.free-ebooks.net) nudi pet brezplačnih knjig mesečno, za kar je potrebna registracija, v njihovi bazi pa najdete tako klasične kot sodobnejše avtorje.
Podobno ponudbo ima tudi spletna stran Manybooks.net (https://manybooks.net), kjer lahko brskate po priljubljenih žanrih, preverite aktualni izbor urednikov, naslove, ki so v trendu in priljubljene klasike. Knjige lahko snamete ali berete v spletnem brskalniku.
Google uporabljate vsak dan in to večkrat na dan. Ste vedeli, da lahko na njem najdete številne naslove, ki so jih v podjetju digitalizirali in ponudili brezplačno v branje? Dodajte torej med zaznamke poleg Gmaila in Spletne učilnice še Knjige (books.google.com).
Največji ponudnik knjig (in še marsičesa drugega) Amazon (https://www.amazon.com/s?k=kindle+free+books&crid=2V27BXHQACFUL&sprefix=kindle+free%2Caps%2C248&ref=nb_sb_ss_i_1_11) ima tako klasične kot sodobne brezplačne naslove, ki jih avtorji nudijo za promocijo svojih del v upanju, da bodo zadovoljni bralci posegli tudi po njihovih komercialnih naslovih. Splača se pobrskati.
Smashwords (https://www.smashwords.com/shelves/home/1/free/any) je založniška platforma podobna Amazonu, razvil pa jo je pisec Mark Coker po mnogih neuspelih poskusih, da bi svoje knjige spravil do založbe, ki bi jih bila pripravljena izdati.
Tudi lastniki Applovega iPhonea ali iPada si lahko v aplikacijo Books (https://www.apple.com/apple-books/) naložite brezplačne klasike in sodobnike.
To so samo nekatere od možnosti, da v času, ko ne morete obiskati svoje najljubše knjižnice, pridete do knjig, ki vam bodo skrajšale čas, ko ostajate doma. Vsekakor pa preverite tudi domačo knjižno polico — morda najdete kak še neodkrit zaklad.
Prijetno branje!
Alenka Ajd Bratkovič
24. Nov 2020 | Blog knjiznica, Novice
V tem tednu poteka 36. slovenski knjižni sejem, letos virtualno, ker so taki časi. Odprl se je v ponedeljek, 23. novembra, s poslanico Andreja Predina.
Od zanimivejših dogodkov velja omeniti prvi razgovor s Tadejem Golobom (po nesreči), obisk v ateljeju ilustratorja Damijana Stepančiča, predstavitve knjižnih novosti slovenskih založb in lepo število založniških debat, namenjenih evropski in slovenski založniški dejavnosti v času korone in selitve na digitalne platforme.
Naj omenimo še, da je letošnji Schwentnerjev nagrajenec mariborski založnik Primož Premzl, ki je doslej založil in izdal 53 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije ter tako pomembno prispeval k razvoju slovenskega založništva in knjigotrštva.
Podelili bodo tudi veliko nagrado SKS – knjiga leta 2020, nominirane knjige so:
- Zoran in Ivan Smiljanić: Črni plamen. ZRC ZRC SAZU (strip).
- Miha Kovač: Berem, da se poberem. Mladinska knjiga (priročnik).
- Boštjan Videmšek: Plan B. UMco (humanistika, publicistika).
- Jože Pirjevec: Partizani. Cankarjeva založba (humanistika, strokovna monografija).
- Petra Pogorevc: Rac. Beletrina (literarno delo).
V času sejma, trajal bo do nedelje, so na voljo tudi številna dela po nižjih sejemskih cenah.
Program dogodkov in seznam razstavljavcev si lahko ogledate na https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/e-sejem/program.
Alenka Ajd Bratkovič
22. Apr 2020 | Blog knjiznica, Novice
23. aprila že od leta 1995 v sako leto praznujemo Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, čeprav bi si tako pomembna stvar zaslužila svetovno celo leto. UNESCO je vsakoletni dogodek organiziral v želji po promociji branja, založništva in avtorskih pravic.
Prav na ta dan je namreč leta 1616 umrl prvi romanopisec Miguel de Cervantes in ideja o svetovnem dnevu knjige kot počastitvi tega znamenitega avtorja se je porodila Vicentu Clavelu Andrésu, španskemu piscu in prevajalcu. Zanimivost: na isti dan je umrl tudi znameniti angleški dramatik William Shakespeare.
Ponoči pa imamo Svetovno noč knjige, tako da veste, kaj lahko počnete ponoči.
V Srednji šoli Slovenska Bistrica je to tudi čas, ko vsako leto na pogovoru v živo gostimo pomembnega slovenskega pisatelja in doslej smo se družili z Andrejem Blatnikom, Goranom Vojnovičem, Dragom Jančarjem, Ferijem Lainščkom, … Letos smo povabili slovenskega mojstra kriminalke, Mariborčana Avgusta Demšarja, ki pa se nam iz vsem znanih razlogov ni mogel pridružiti.
Avgust Demšar
Avgust Demšar piše “whodunit” oziroma “kdo je kriv” kriminalke, pri katerih je najpomembneje, da začneš pripoved s truplom, potem pa glavni lik — v Demšarjevem primeru inšpektor Martin Vrenko — išče storilca, vmes pa nam v pomoč seveda nastavlja ključe, tudi bralci iščemo krivca. Pri svojem pisanju karseda dosledno upošteva pravila pisanja detektivskega romana, ki jih je nastavil Van Dine, vendar v svojem delu analizira aktualno politično in družbeno resničnost.
Demšar je izjemno plodovit pisec: Olje na balkonu (2007), Retrospektiva (2008), Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbazia (2011), Obsedenosti v času krize (2012), Miloš (2013), Pohorska transverzala (2016), Otok (2018), Cerkev (2020). Za svoje romane prejel tudi štiri nominacije za “resne” literarne nagrade, in sicer za Delov Kresnik, s katerim vsako leto nagradijo najboljši roman preteklega leta.
Njegovi prvi trije romani bodo oživeli tudi kot televizijska serija o primerih inšpektorja Vrenka. Ker je trenutno najboljši čas za branje, vas vabim, da poiščete katerega od njegovih romanov na Biblosu ali v naši šolski knjižnici, kjer se lahko dogovorimo tudi za izposojo po pošti.
Prijetno branje vam želim,
Alenka Ajd Bratkovič
