Select Page
Literarni večer s slovenskim piscem kriminalk Avgustom Demšarjem

Literarni večer s slovenskim piscem kriminalk Avgustom Demšarjem

 

V torek, 20. 4. 2021, nas je virtualno obiskal znani mariborski pisec kriminalk Avgust Demšar, ki je z nami delil svoje izkušnje in nasvete. Pri pripravi in izvedbi literarnega večera smo sodelovali dijaki 3. a in 3. B-oddelka s šolskim bandom in posamezniki pod mentorstvom profesoric Alenke Ajd Bratkovič, Ane Sandrin in Lidije Ličen.

 

Avgust Demsar, foto Nino Verdnik

Pred kratkim smo lahko na prvem programu Televizije Slovenija spremljali slovensko nadaljevanko, ki je nastala na podlagi treh književnih del našega literarnega gosta.

Njegove kriminalke o inšpektorju Vrenku Olje na balkonu, Tanek led in Retrospektiva so doživele veliko televizijsko priredbo in s tem veliko priljubljenost med gledalci. Nadaljevanko smo si lahko ogledali v sklopu šestih 50-minutnih delov. Slovenske televizije so poročale o izjemni gledanosti nadaljevanke, ki naj bi presegla tudi Golobovo kriminalko Jezero. Vsekakor se je vtisnila v spomin Štajercem, predvsem Mariborčanom, ki so lahko spremljali filmske prizore iz domačega okolja.

Inšpektor Vrenko nas je popeljal v različne družbene sfere: od velikih dogajanj mariborske smetane v kulturno-umetniškem okolju do navadnega meščanskega okolja in spletk v okolju izobraževalnega sistema. Vsako okolje posebej je predstavljalo svojo zgodbo, zato lahko novonastalo nadaljevanko predstavimo z besedami nepredvidljivi ljudje, spletke, prikrita resnica in laži …

Gospod Demšar nam je povedal veliko o svojem pisanju kriminalk, predvsem pa sta nas navdušili njegova preprostost in modrost. Pripovedoval nam je tudi o svojih najstniških letih in spominih na Slovensko Bistrico. Mimogrede – njegova nova trilogija v nastajanju ima mnogo povezav z našim mestom. Zagotovo nas je navdušil za branje svojih knjig in ogled televizijske nadaljevanke.

Predstavil nam je sodelovanje z znanimi slovenskimi igralci: Dariem Vargo, Jurijem Drevenškom, Lotosom Šparovcem, Katarino Čas, Janezom Hočevarjem, Barbaro Predin Lapajne, Ivanko Mežan … Govoril pa je tudi o tem, kako se je soočil z televizijsko ˝slavo˝.

Povedal nam je, da se je igralec Dario Varga odlično spoprijel z detektivskimi čevlji, kljub temu da smo ga vajeni iz povsem drugih igralskih vlog.

Prav tako sta z glavnim igralcem imela vsak svojo predstavo o tem, kakšen naj bi inšpektor Vrenko bil, ampak se pisatelju ni zdelo smiselno vsiljevati podobe Vrenka, kot si jo je zamislil on, za vlogo zelo zainteresiranemu Dariu Vargi. Tako se, kot nam je povedal, njegov inšpektor Vrenko razlikuje od inšpektorja v nadaljevanki.

Pogovor je vodil Aljaž Ozimič

Prepričani smo, da se je v naši družbi dobro počutil, čeprav se je z nami družil v udobju svoje dnevne sobe. Upamo, da se bomo z njim še kdaj srečali tudi v živo. Po predlogu gospoda Demšarja pa naj bodo naše poletne počitnice v družbi dobrih kriminalnih zgodb.

Anika Nagode, 3. B, in Jaka Smogavec, 3. a

22. državno tekmovanje iz znanja ekonomije

22. državno tekmovanje iz znanja ekonomije – Razvoj in delovanje gospodarstva je 20. 4. 2021 potekalo na daljavo.

Udeležili so se ga dijaki 4. letnikov gimnazijskega programa (Jakob Moškotevc, Filip Malovrh in Leon Lorenci) pod vodstvom mentorja Boštjana Petaka in dijakinje programa ekonomski tehnik (Nika Vetrih, Neva Zalokar in Evita Valand) mentorice Barbare Korošec.

Odlično sta se odrezali Neva Zalokar in Nika Vetrih, saj sta prejeli srebrno državno priznanje; izjemno uvrstitev, zlato priznanje iz znanja ekonomije, pa je dosegla Evita Valand, dijakinja 4. č. Vsem udeležencem, še posebej pa zlati nagrajenki, iskrene čestitke, saj so tekmovalke – tudi v posebnih pogojih šolanja na daljavo v tem šolskem letu – dokazale, da se lahko z mnogo volje in pozitivnega pristopa dosežejo izjemni rezultati.

Barbara Korošec, mentorica

Velik uspeh srednješolcev na Regijskem srečanju Mladih raziskovalcev Zgornjega Podravja

Raziskovalna dejavnost dijakov ima na naši šoli pomembno mesto. Dijaki pri tem pridobijo znanja s področja metodologije raziskovanja in razvijajo osebnostne lastnosti, kot so: kritičnost, ustvarjalnost in vztrajnost.

Dijaki so tudi to šolsko leto ob pomoči učiteljev izbrali teme svojih raziskovalnih nalog. S svojimi raziskovalnimi nalogami smo posegli na različna področja ‒ od zgodovine, biologije, fizike, ekonomije, sociologije ipd. ter tako pripomogli k ugledu in uspehu naše šole.

Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Zgornjega Podravja, ki je potekalo preko spletne aplikacije ZOOM, od torka, 20. 4. do petka, 23. 4. 2021, so dijaki predstavili 10 raziskovalnih nalog, in sicer:

  1. Vpliv influencerjev na družbo (Jan Mikložič, Julija Rebernak),
  2. Primerjava količine izdihanega ogljikovega dioksida pod zaščitnimi maskami (Anja Kokol),
  3. Učinki raztopin alkoholnega kisa, soli in sode bikarbone na kalitev semen in rast vrtne kreše (Lepidium sativum) (Hana Bečirović Novak, Anika Nagode),
  4. Telesna dimenzija homeostaze človeškega organizma (Sara Ljubša),
  5. Zgodovina NK Bistrica (Nino Pinter, Jaka Smogavec),
  6. Vpliv vzorca in gostote polnila na trdnost in upogljivost 3d-tiskanih modelov (Jaša Šalabalija),
  7. Določanje magnitud zvezdi Algol s pomočjo mobilnega telefona (Lana Tkalčič),
  8. Uklon pri lunarni okultaciji zvezde (Juš Pešak),
  9. Merjenje oddaljenosti zvezde Wolf 359 s pomočjo paralakse (Damjan Dovnik),
  10. Spletna prihodnost (Maša Dobranič, Ana Markež).

 

Prvo mesto in s tem uvrstitev na državno tekmovanje so dosegli dijaki z naslednjimi nalogami:

  1. Vpliv vzorca in gostote polnila na trdnost in upogljivost 3D-tiskanih modelov (Jaša Šalabalija),
  2. Učinki raztopin alkoholnega kisa, soli in sode bikarbone na kalitev semen in rast vrtne kreše (Lepidium sativum) (Hana Bečirović Novak, Anika Nagode),
  3. Primerjava količine izdihanega ogljikovega dioksida pod zaščitnimi maskami (Anja Kokol),
  4. Določanje magnitud zvezdi Algol s pomočjo mobilnega telefona (Lana Tkalčič),
  5. Merjenje oddaljenosti zvezde Wolf 359 s pomočjo paralakse (Damjan Dovnik),
  6. Vpliv influencerjev na družbo (Jan Mikložič, Julija Rebernak).

Državno tekmovanje bo potekalo v mesecu maju.

Vsem dijakom iskrene čestitke za dosežen uspeh.

Simona Luetić in mentorji raziskovalnih nalog

Pri ITS UMETNOST smo posneli dva igrana filma

Končno nam je uspelo! Snemanje smo namreč zaradi epidemije prestavljali iz tedna v teden in komaj smo že čakali, da teoretično znanje prenesemo še v prakso. Da vzamemo v roke scenarij, načrt snemanja, kamere, mikrofone in filmsko klapo in posnamemo dva kratka igrana filma. Tudi letos so nam pomembno podporo nudili Miha, Mitja in Mojca iz filmskega društva Film Factory.

Režiserka filma Večnost v minljivosti je Ines Črešnar iz 3. a, za kamero in montažo je poskrbel Nejc Trantura iz 3. b, ostali člani ekipe pa so igrali, pripravljali prizorišča, kjer smo snemali, poskrbeli za kostumografijo in masko ter tisoč podrobnosti, ki so pomembne, ko snemamo film. Tudi za to, da je jedilna barva res videti kot strjena kri.

 

 

 

 

Režiser filma Krekster je bil Jaka Selaković, idejo za film pa je dal Matic Radanović, pevec šolskega benda. Prav zato je v filmu v središču glasba oziroma dogajanje v bendu. A fantje zagotavljajo, da (na srečo) ni posnet po resničnih dogodkih, ampak je plod njihove domišljije.

Dijakinje in dijake so po snemanju spremljali različni občutki:

Miha Bučar, 2. a, igralec: »Na snemanju je bilo zelo zanimivo, dobil sem veliko novih izkušenj, ki jih bom z veseljem uporabil pri snemanju svojega filma pri ITS. Delavnica je bila kar poučna. Za naslednje leto pa predlagam, da se snema v toplejšem času glede na to, kako sem moral biti ta hladen dan oblečen (kratke hlače in majicaJ).«

Vanesa Zlodej, 3. a, vizažistka: »Snemanje je bilo v redu, ker sem lahko izrazila to, kaj najraje delam. Skrbela sem za masko glavnih igralcev. Bilo je zabavno, saj smo imeli nekaj prostega časa, lahko smo se družili … Med snemanjem smo se imeli lepo, bilo je nekaj novega, saj smo skoraj vse delali sami, dobili pa smo nekaj nasvetov tudi od Film Factory.«

Nejc Trantura, 3. b, snemalec in montažer: »Zame izkušnja snemanja filma ni povsem nova, saj sem že sodeloval pri filmski delavnici v prvem letniku in na drugih snemanjih. A vsako snemanje je drugačno in to je bilo – vsaj za mene – zelo naporno, saj sem bil kot snemalec od jutra do večera prisoten na snemanju. Kljub vsemu pa je to bila neverjetna izkušnja za mene in tudi za ostale.«

Ines Črešnar, 3. a, scenaristka: »Snemanje je bilo naporno, zanimivo, a hkrati tudi poučno. Najprej je bilo treba napisati scenarij, nato pa v vlogi režiserja izbrati celotno ekipo in hkrati postoriti veliko drugega nevidnega dela. Delo režiserja na snemanju je bilo razgibano in zahtevalo je sprotno prilagajanje. Prav tako smo kljub utrujenosti žrtvovali sprva načrtovane premore, da smo prišli do željenih posnetkov. Spoznanje, da za nekajminutnim filmom stoji toliko vloženega dela in energije, te obogati in je neprecenljivo.«

Lana Leskovar, 3. a, snemalka zvoka: »Snemanje filma je bilo zelo zanimivo in poučno. Mitja iz Film Factory nas je počasi in jasno vodil skozi snemanje. Naučili smo se ogromno novega in verjamem, da nam bo to znanje še marsikje v prihodnosti prišlo prav.«

Aljaž Ozimič, 3. a, igralec: »Snemanje mi je bilo zelo všeč. To bo (upam 😊) tudi v prihodnosti del mojega vsakdana. Res je, da si na trenutke moral biti potrpežljiv, saj je snemanje dolgotrajen proces, a kaj hitro smo poskrbeli za to, da smo uživali. Sicer pa – kako se ne bi imeli ”fajn” ob taki ekipi?

Jaka Selaković, 3. a, scenarist, režiser in montažer: »Po nekajtedenski pripravi smo snemalni dan začeli 16. aprila ob osmi uri zjutraj. Najprej smo pregledali snemalni plan, nato pa smo pričeli s pripravo prve scene v šolskem zaklonišču. Po zaključeni pripravi je začela teči kamera in akcija. Po večurnem snemanju, s krajšimi premori, smo ob drugi uri končno dočakali glavni premor – čas za malico. Snemanje je potekalo gladko, snemalni dan pa smo zaključili v družbi s kar nekaj statisti, seveda znotraj priporočil NIJZ, v telovadnici oziroma v tistem trenutku v našem filmu v pravi koncertni dvorani.«

Anja Mušič, 3. b, ITS UMETNOST

 

Lana Prosenak napisala najboljši esej v državi

Lana Prosenak iz 3. a je dobitnica zlatega priznanja in Gosarjeve nagrade za najboljši dijaški esej. Letos so dijakinje in dijaki iz slovenskih srednjih šol razmišljali o vplivu influencerjev na družbo, predvsem na mlade. Lana je pri tem izkazala dobršno mejo kritičnosti in zapisala zrel zapis o predpisani temi.

»Zdi se mi prav, da ljudje izrazimo svoje mnenje, še posebej o tako aktualni temi, in ta natečaj mi je ponudil čudovito priložnost, da to storim. S tem nisem le trdneje izoblikovala svojega prepričanja, temveč sem ga lahko tudi predstavila drugim in prejela o njem povratno informacijo. Prav tako se je bilo zelo zanimivo udeležiti okrogle mize, ki jo je organizator priredil ob koncu natečaja, in tam slišati še malce drugačne poglede na to tematiko. Vsekakor bi lahko rekla, da je bila udeležba na natečaju nepozabna izkušnja, ki me je naučila predvsem pomembnosti izražanja svojega mnenja,« je povedala Lana po podelitvi priznanj, na kateri je morala tudi aktivno sodelovati. Predstavila je svoje mnenje in odgovarjala na vprašanja tekmovalne komisije.

Lanin esej obsega skoraj 2000 besed, v tem prispevku pa vam v branje ponudimo le kratek odlomek:

Na kaj naj bi ti vplivneži, ki jih vsi tako zavzeto opazujejo, sploh vplivali? Kaj želijo navdihniti? Moje življenje? Toda znotraj mene že od nekdaj cvete življenjska strast, ta, ki me napolni ob ljudeh, ki jih imam rada, ob pogledu na jutranje sonce … Tega mi ne more ponuditi nek tujec tisoče kilometrov stran, ki se mu niti sanja ne, da obstajam, kaj šele, da bi kaj vedel o meni in mojem življenju. Zakaj bi sledila njemu, če lahko sledim sebi, svojim sanjam in svojemu srcu? Samo ena jaz obstajam, zakaj bi torej svojo edinstvenost zamenjala za nekaj produciranega, za povsem umetno ustvarjeno podobo? Škoda je naših življenj. Tako posebna so, mi pa jih poskušamo zapraviti s tem, da jih siloma stlačimo v okvire všečnega. Nikakor ne morem razumeti, zakaj bi morali biti vsi ustvarjeni po standardih marketa popularnosti. S tem izgine vsa svojstvenost nas samih in naših življenj. Načrt, kako se pravilno živi, namreč ne obstaja.

Maja Kodrič Crnjakovič in Lana Prosenak, ITS UMETNOST

Dostopnost