Danska od blizu je vsakoletni projekt, ki ga organizira Društvo slovensko-danskega prijateljstva že zadnjih 22 let. To leto sem imela priložnost, da se te nepozabne ekskurzije na Dansko udeležim tudi jaz.
Pot proti prečudoviti Danski se je začela 1. septembra, ko sem na avtobus sedla s so-sošolcem Izidorjem in še s štiridesetimi dijaki iz vseh koncev Slovenije. Ker je pot bila zares dolga, smo na avtobusu imeli čas za spoznavanje in ustvarjanje novih prijateljstev. Vožnjo pa smo si tudi krajšali s učenjem danske himne. Po skoraj 1500 prevoženih kilometrov smo v nedeljo dopoldan končno prispeli na Dansko. Naša prva danska postojanka je bil otok Romo, kjer smo imeli priložnost skočiti v osvežujočo Severno morje. Nato smo se odpravili v najstarejšo Dansko mestece, Ribe. V Ribah smo obiskali vikinški muzej, zvečer pa smo si privoščili okusno večerjo v mongolski restavraciji, pravi raj za naše brbončice.
Naslednji dan smo obiskali deželo lego kock. V Legolandu smo obujali spomine otroških dni in občudovali modele zgradb, svetovnih znamenitostih, mest in živali narejenih iz lego kock. Po zabavnem popoldnevu v Legolandu smo se odpravili proti Severni Jutlandiji v mesto Nykobing Mors, kjer so nam dijaki gimnazije Morso pripravili prijazen sprejem in toplo dansko večerjo. Vsak je spoznal svojega danskega gostitelja, pri katerem smo bivali naslednja dva dni. V času bivanja pri moji gostiteljici Mariji sem spoznala danski način življenja, njihove navade, kulinariko in se tudi naučila nekaj danskih besed. V torek zvečer smo z dijaki iz Slovenije pripravili muzikal v angleščini, s katerim smo Dancem na gimnaziji Morso predstavili Slovenijo.
Občinstvo je bilo nad muzikalom, ki je bil obarvan s slovenskimi tradicionalnimi pesmimi in glasbili kot so citre in harmonika, naravnost navdušeno. Po našem nastopu pa je sledila pogostitev s tradicionalnimi slovenskimi jedmi in pijačo in še slovensko-danska dijaška zabava do jutranjih ur. Z Danci smo se vsi zelo dobro ujeli in nam je bilo zelo težko pri srcu, ko smo se v sredo zjutraj morali posloviti. Po slovesu od naših danskih prijateljev smo se odpravili v moderno galerijo Aaros, ki je znana po mavrični panorami, s katere lahko uživaš v prečudovitem razgledu na mesto Aarhus. V galeriji smo si ogledali številne risbe, slike in skulpture sodobne umetnosti. Pot nas je nato vodila v pravljično mestece Odense, kjer smo obiskali rojstno hišo največjega danskega književnika Hansa C. Andersena in se sprehodili po mestnem jedru ter uživali ob dragi danski kavici. Sledila je vožnja po prelepi danski pokrajini, ki je zelo uravnana in polna ogromnih vetrnic. Na poti do hostla smo se ustavili na najvišjem vrhu Danske. Čeprav tej vzpetinici Danci pravijo gora, je za Slovence to prej kakšen grič ali hribček, saj je njegova nadmorska višina le 173 m.
V četrtek smo obiskali mogočno katedralo z grobnicami mnogih danskih vladarjev in muzej z vikinškimi ladjami v mestu Roskilde. Naša pot se nadaljuje v mestu Helsingor, kjer stoji veličasten grad Kronborg, ki je znan po Shakespearovi zgodbi o Hamletu. V gradu smo si ogledali temačne katakombe in se povzpeli na najvišji razgledni stolp. Čeprav so na vrh razglednega stolpa vodile številne stopnice in smo vsi komaj lovili sapo, se je zaradi osupljivega razgleda vse splačalo. Naša končna postaja ta dan je bila mednarodna gimnazija Helsingor International Hojskole, na kateri smo ponovno izvedli slovenski večer in tako dijakom iz vseh koncev sveta predstavili našo domovino. Preostanek našega popotovanja smo preživeli v danski prestolnici. V Kobenhavnu smo si najprej ogledali renesančni grad Rosenborg, ki je izredno bogato opremljen s pohištvom in umetninami. V gradu smo si ogledali razkošno zakladnico, v kateri sem videla več draguljev, biserov in zlata kot kdajkoli prej v življenju. Popoldan smo preživeli v bolj političnem duhu, saj smo obiskali slovensko veleposlaništvo in danski parlament. Seveda pa nismo izpustili ogleda znamenitega kipa male morske deklice. Po obilni večerji v samopostrežni restavraciji Ankara smo odšli v zabaviščni park Tivoli. Tivoli je eden najstarejših in največjih zabaviščnih parkov v Evropi, ki je poln restavracij, prelepih vrtov, trgovinic s spominki in seveda, najpomembnejše, vlakcev smrti in vrtiljakov. Tivoli je res pisan na kožo ljubiteljem adrenalina in tudi sama sem premagala strah pred 63-metrskim prostim padom. Zadnji dan je bil namenjen raziskovanju Kobenhavna in druženja z novimi prijatelji. Sprehajali smo se po mestu, nakupovali in si tudi privoščili slastne vaflje. Naš čas se je hitro iztekel in tako smo se v poznih popoldanskih urah vkrcali na trajekt ter zapustili čarobno Dansko. Pred nami je bila ponovno dolga pot do doma, ki smo si jo popestrili s petjem slovenskih, angleških in tudi danskih pesmi.
Ekskurzija na Dansko je bila res nepozabno doživetje, ki bi ga z veseljem ponovila. V tem tednu sem spoznala dansko kulturo, kulinariko, njihove navade in način življenja, navezala veliko novih prijateljstev in se tudi kaj novega naučila. Danska mi bo vedno ostala v lepem spominu.
Kaja Gajšt, 3. a
