Select Page
Dijaki Erasmus+ projekta Overcycling ‒ restoring the environment prejeli Youthpass dokumente

Dijaki Erasmus+ projekta Overcycling ‒ restoring the environment prejeli Youthpass dokumente

V zaključku Erasmus+ projekta Overcycling ‒ restoring the environment so dijaki prejeli dokumente Youthpass. V teh dokumentih so zabeležene vse izkušnje in kompetence, ki so jih dijaki pridobili med sodelovanjem v projektu.

Youthpass je program Evropske unije, ki mladim omogoča dokumentiranje in priznavanje neformalnega učenja in izkušenj, pridobljenih med sodelovanjem v mednarodnih projektih. Dokumenti Youthpass so dragoceno orodje za mlade, saj jim lahko pomagajo pri nadaljnjem študiju, iskanju zaposlitve ali pri prostovoljnem delu.

Dijaki so bili nad prejemom dokumentov Youthpass navdušeni. Poudarili so, da jim bodo dokumenti v veliko pomoč pri nadaljnjem izobraževanju in poklicni karieri.

Erasmus+ projekt Overcycling ‒ restoring the environment je bil zelo uspešen. Dijaki so se med projektom veliko naučili o recikliranju in varovanju okolja. Razvili so tudi veliko novih veščin, kot so timsko delo, javno nastopanje in reševanje problemov.

Dijaki so med projektom razvili tudi naslednje kompetence:

  • timsko delo,
  • izboljšanje komunikacije v tujem jeziku,
  • javno nastopanje,
  • reševanje problemov,
  • kritično razmišljanje,
  • ustvarjalnost,
  • predanost,
  • odgovornost.

Prepričana sem, da bodo dijaki znanje in veščine, ki so jih pridobili med projektom, znali uspešno uporabiti v prihodnosti.

 

Simona Luetić, koordinatorica E+

Naši pri nas

Naši pri nas

 

V torek, 9. 4. 2024, smo na naši šoli gostili domačina, nekdanjega dijaka, zdaj pa izjemnega jadralca Uroša Kraševca. Dogodek ni bil le naključno srečanje, temveč skrbno načrtovan in pripravljen, česar smo se lotili dijaki 2. letnika ITS družboslovje.

Uroš Kraševec je priznani slovenski jadralec, čigar ime odmeva v svetu jadranja zaradi izjemnih dosežkov. Skupaj s sestro Marušo Močnik je presegel mejo 331,5 navtične milje, kolikor je bilo treba za osvojitev novega Guinnessovega rekorda v prejadrani razdalji z majhno jadrnico tipa dinghy za dve osebi brez kabine. V nekaj več kot 80 urah sta prejadrala kar 360 navtičnih milj.

Med srečanjem nam je Uroš razkril številne zanimive vidike svojega življenja in kariere. Povedal je, da se je ljubezen do jadranja rodila že pri petih letih in da je kljub strastnemu začetku doživel tudi trenutke obupa, vendar ni nikoli zares obupal.

Seveda smo se pogovarjali tudi o njegovem šolanju na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Zaupal nam je, da se spominja samo vseh neumnostih, ki so jih počeli. Uroš se je sredi prvega letnika prepisal na našo šolo; meni, da je bila to najboljša odločitev, kar zadeva šolanje, nastala pa je na podlagi dejstva, da je porabil preveč časa za vožnjo. Izdal nam je tudi, da so s prijatelji želeli prenočiti v šolskem bunkerju, kar jim žal ni uspelo. Najbolj se pa spominja pridig ene izmed profesoric, ki so mu ostale v spominu še danes.

O omenjenem podvigu nam je zaupal, da ga je načrtoval in da ga ne bi želel izvesti z nobeno drugo osebo. Povedal je, da imata s sestro zdrav bratsko-sestrski odnos, ki včasih zgleda, kot da sta pes in mačka. Na rekord sta se pripravljala zelo veliko časa in prestala tudi veliko psihičnih testov.

Uroš je pa najbolj znan po prečkanju Atlantskega oceana na solo regati MINI TRANSAT. Gre za prestižni jadralski dogodek, na katerem izbrani jadralci z zgolj 6,5 metra dolgo barko razreda mini 650 prečkajo Atlantik na preko 4.000 navtičnih milj dolgi atraktivni in pustolovski preizkušnji brez kakršnega koli stika s svetom, tudi brez vremenske podpore preko satelitov. Resnično zanimivo je bilo poslušati, kaj vse taka izkušnja prinese …

Čeprav je bil Uroš v ospredju, sta pogovor sproščeno vodila Katarina Šela in Žiga Keršič iz 2. a. Uroš je iskreno priznal, da sta mu bolj všeč sproščen dialog z nami in odgovarjanje na naša vprašanja kot enostransko predavanje o sebi.

Posebno vzdušje je ustvarilo dejstvo, da nam je Uroš delil svoje izkušnje in razkril, kako preživlja čas med svojimi plovbami. Zanimivo pa je bilo tudi, ko je ob koncu dogodka prijazno ponudil vzorčke hrane, ki jih jadralci uporabljajo med dolgimi plovbami.

“Jadranje je več kot le šport, je način življenja, ki zahteva tako psihično kot fizično pripravljenost, a obenem prinaša izjemno zadovoljstvo in svobodo.”

Taja Pristovnik, dijakinja 2. a

 

Uroševa sproščenost in prijetnost sta bili tako nalezljivi, da sta precej hitro zmanjšali začetno tremo, ki je bila prisotna pri vodenju intervjuja. Všeč mi je bilo, kako je večkrat poudaril pomen vztrajnosti, predanosti in poguma pri doseganju ciljev ter kako je njegov moto “Fse je treba probat” vsaj za trenutek navdihnil vse nas. Slišati o uspehih nekoga, ki je hodil po istih hodnikih in sedel v istih učilnicah, nas kot dijake še bolj motivira in spodbudi k razmišljanju o svojih lastnih zmožnostih in potencialu. Obenem je to tudi dokaz, da je uspeh dosegljiv za vsakega posameznika, ki si zanj prizadeva.

Katarina Šela, dijakinja 2. a

 

Pri njem mi je bila všeč njegova zavzetost do jadranja in strast, ki jo ima. Predvsem pa sem uživala, ko je pripovedoval o svoji rutini na jadrnici, ki jo ima med tekmovanji. Kako mora biti discipliniran in vztrajen, da svoje telo tako fizično kot psihično pripravi tako dobro.

Nepozabni pa so tudi njegovi utrinki, ki nam jih je zaupal o jadranju s sestro, ko sta podrla Guinnessov rekord.

Larisa Smogavec, dijakinja 2. a

Fotografije: Nejc Korošec

Jernej Dirnbek: Umetnik, ki prepleta glasbo in besedo

Jernej Dirnbek: Umetnik, ki prepleta glasbo in besedo

V okviru Svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic smo na šoli gostili Jerneja Dirnbeka, priznanega glasbenika, pesnika, pevca, scenarista, pisatelja in enega od ustanovnih članov legendarne rock skupine Mi2. Dogodek je potekal dan po svetovnem dnevu knjige, kar je bilo še posebej simbolično, saj je Dirnbek znan po svojem literarnem ustvarjanju.

Dirnbek je z dijaki delil zgodbe iz svoje mladosti, ki so bile polne glasbenih sanj in avantur. Pripovedoval je o začetkih benda Mi2, ki so segali v leto 1995, ko sta skupaj z Robertom Firerjem položila temelje za eno najbolj prepoznavnih imen na slovenski rock sceni. Njegova pripoved je bila navdih za vse mlade glasbenike in ustvarjalce, ki so se zbrali v predavalnici.

Njegova glasbena kariera je bila vedno zaznamovana z zabavnimi, a družbeno kritičnimi besedili, ki so odsevala njegov pogled na svet. Pesem Čakal sem te kot kreten, ki jo je interpretiral Urban Polenčič, medtem ko ga je Dirnbek spremljal na kitari, je bila močan primer njegove večplastne ustvarjalnosti. Besedilo pesmi je odprlo razpravo o pomenu življenja v trenutku in izpostavilo Dirnbekovo sposobnost, da s pomočjo glasbe sporoča globoka sporočila.

Vrhunec dogodka je bila izvedba pesmi Čavun, ki jo je Dirnbek zapel s svojo značilno karizmo. Razložil je, da je Čavun simbol vsakdanjega človeka, ki zaradi lastne frustracije sovraži nekatere druge ljudi. Pesem je bila še en dokaz Dirnbekovega talenta, da z glasbo pripoveduje zgodbe, ki nam postavljajo zrcala.

Jernej Dirnbek ni le glasbenik, ampak tudi avtor treh knjižnih del. Odlomke iz svojega drugega romana Tramp sta brali Erika Adam in Eva Unterlehner. Roman lahko obravnavamo kot lahkotno poletno branje in hkrati kot parodijo na družbo, v kateri živimo. Ema Samastur in Erika Adam pa sta prebrali odlomke iz romana Ledena kraljica, ki spada med črne komedije oziroma bele kriminalke in je priročen žanr za razgaljanje pojavov sodobne družbe – od gospodarskega kriminala in stanovanjske problematike, ki ju država že trideset let ne zna rešiti, do neskončne delitve na črne in rdeče, naše in vaše.

Pogovor sta vodili Lori Zafošnik in Larisa Mesarič iz ITS Umetnost 3, ki sta z Dirnbekom raziskovali različne plasti njegovega umetniškega delovanja. Šolski bend je poskrbel za glasbeni uvod in zaključek, s čimer so še dodatno obogatili že tako nepozabno izkušnjo.

Obisk Jerneja Dirnbeka je bil več kot le srečanje z umetnikom; bil je most med generacijami, ki so se srečale v skupni ljubezni do glasbe in literature. Njegove besede in melodije bodo še dolgo odzvanjale, spodbujale k ustvarjalnosti in nas opominjale na moč umetnosti, ki presega čas in prostor.

Alenka Ajd Bratkovič

Fotografije: Vasja Eigner

 

Obisk Iva Boscarola na Srednji šoli Slovenska Bistrica: Inspiracija in vpogled v podjetniško pot

Obisk Iva Boscarola na Srednji šoli Slovenska Bistrica: Inspiracija in vpogled v podjetniško pot

Naša šola je imela še enkrat čast in privilegij gostiti gospoda Iva Boscarola, enega izmed najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov, ustanovitelja in nekdanjega vodjo mednarodno priznanega podjetja Pipistrel.

Pred začetkom pogovora si je gospod Boscarol ogledal šolske prostore, še posebej je bil navdušen nad učno prodajalno, učnim podjetjem ter specializirano metalurško delavnico.

Njegov drugi obisk je prinesel ne samo priložnost za poglabljanje v njegove podjetniške izkušnje, temveč tudi razmislek o prihodnosti letalstva in vlogi inovacij v podjetništvu.

Z njim se je pogovarjala Žana Dorič, dijakinja 2. letnika gimnazijskega programa. Glavne teme pogovora so bile:

Mladost in začetki kariere

Gospod Boscarol je svoja mlada leta preživel v družbi glasbenika Tomaža Domicelja, s katerim sta skupaj potovala po Evropi in poročala za različne revije. Ta izkušnja je oblikovala njegovo zgodnjo ljubezen do avantur in kreativnosti. Kljub prvotni želji študirati arhitekturo je njegova pot zavila v ekonomske vode, kjer je pridobil temelje za svoje kasnejše podjetniške podvige.

Ustanovitev in uspeh Pipistrela

Ivo Boscarol je svojo strast do letenja pretvoril v poslovno priložnost, ko je ustanovil podjetje Pipistrel. Specializacija za ultralahka letala je podjetju omogočila, da se uveljavi kot pionir na tem področju. Pipistrel se je udeleževal tudi tekmovanj ameriške vesoljske agencije NASA, kjer so njihove inovacije prejele več prestižnih nagrad, kar je podjetju prineslo globalno prepoznavnost in priznanje.

Vizija prihodnosti in prodaja Pipistrela

Poudaril je, kako letalska industrija nujno potrebuje prehod na trajnostne vire energije, kot sta elektrika in vodik, saj “kerozin ni več opcija.” Leta 2022 je podjetje Pipistrel prodal ameriškemu podjetju Textron, kar je bil zanj velik korak, vendar je ta poteza podjetju omogočila nadaljnji razvoj in širitev.

Družbena odgovornost in prihodnji načrti

Po prodaji Pipistrela sta s hčerko donirala občutno vsoto denarja za razvojne projekte v Ajdovščini, kar odraža njuno predanost skupnosti. Njegovo novo ustanovljeno podjetje Boscarol d. o. o. še naprej vlaga v zagonska podjetja s posebnim poudarkom na inovativnih in tehnološko naprednih projektih.

Sporočilo za mlade

Ob vsej tehnološki preobrazbi, ki jo dandanes doživljamo, nas gospod Boscarol opominja, da nas bodo v prihodnosti oblikovali številni izzivi. Pomembno je, da se vedno bolj zavedamo pomena človečnosti v družbi. Ne glede na to, kako napredna postane tehnologija, so znanje, ki ti ga ne more odvzeti nihče, vrednote, empatija in človeški odnosi tisto, kar bo ostalo temelj našega bivanja. To je bila ključna misel, ki je prežemala njegov govor in se je dotaknila vsakega poslušalca.

Za konec je Ivo Boscarol mladim, ki sanjajo o lastnem podjetju, dal nasvet, naj vztrajajo in sledijo svojim sanjam ne glede na ovire. Poudaril je, da je uspeh dolgotrajen proces, ki zahteva motivacijo, predanost in inovativnost.

Po koncu pogovora je šolski bend s svojim nastopom počastil obisk gospoda Boscarola. Naša šola je hvaležna za njegov obisk in upamo, da bodo njegove besede odmevale med nami še dolgo po njegovem odhodu.

 

Barbara Korošec in Alenka Ajd Bratkovič

Obisk g. Boscarola v šolski učni prodajalni »Štacuna Super E« na Srednji šoli Slovenska Bistrica

Obisk g. Boscarola v šolski učni prodajalni »Štacuna Super E« na Srednji šoli Slovenska Bistrica

Na Srednji šoli Slovenska Bistrica smo imeli čast gostiti g. Iva Boscarola, ki se je ustavil tudi v naši šolski prodajalni. Dijaki so mu s ponosom predstavili delo v trgovini in izkušnje, ki jih pridobivajo.

V šolski prodajalni dijaki pridobijo dragocene praktične izkušnje na vseh področjih dela v trgovini, od blagajniškega poslovanja in polnjenja polic do svetovanja strankam in reševanja reklamacij. To jim omogoča, da se preizkusijo v vlogi prodajalca in se lažje odločijo, ali jim ta poklic ustreza.

V šolski prodajalni dijaki razvijajo različne veščine, ki so ključne za delo v trgovini, kot so komunikacijske, medosebne, reševalne in delovne veščine. Pridobijo tudi znanja o poslovanju trgovine, izdelkih in zakonodaji.

Dijaki, ki so delali v šolski prodajalni, so po navadi bolj motivirani za vpis v program trgovec, saj so že dobili vpogled v delo in izkušnje iz prakse.

Gospod Boscarol je bil navdušen nad delom dijakov v šolski prodajalni. Pohvalil je njihovo delo in jim zaželel še veliko uspeha v prihodnosti.

Kot je povedal g. Boscarol, je šolska prodajalna izjemno dragocen del učnega procesa, saj dijakom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, razvoj pomembnih veščin in spoznavanje delovanja trgovine.

Zapisala: Simona Luetić

 

 

Dostopnost