6. Maj 2025 | Novice
Zakaj zelena izmenjava Erasmus+? Ker smo do Kežmaroka na Slovaškem potovali z vlakom. In katere so po našem mnenju prednosti potovanja z vlakom?
🌍 Manjši ekološki odtis: Vlak je ena najbolj okolju prijaznih oblik prevoza, saj so izpusti CO2 bistveno nižji kot pri letalskem prevozu.
🚆 Udobnost in fleksibilnost: Potovanje z vlakom omogoča več prostora za gibanje, udobnejše sedeže in možnost opazovanja pokrajine skozi okno.
👫 Družabni vidik: Vlak ponuja več možnosti za druženje, spoznavanje novih ljudi in pogovore. V skupinah je potovanje bolj povezovalno in zabavno. Na vlaku smo debatirali, spali, igrali karte in brali.
💰 Cenejša alternativa: Potovanje z vlakom je dostopnejše kot letalski prevoz.
Zakaj umetniška izmenjava Erasmus +? Ker smo v sklopu izbirnega predmeta ITS Umetnost 3 v Kežmaroku na severovzhodu Slovaške obiskali srednjo šolo za umetnost in dizajn, kar nam je omogočilo ogromno možnosti za umetniško ustvarjanje.
Naša izmenjava, ki smo jo naslovili Čas za kulturo, se je začela 13. aprila, ko smo se ob sedmih zjutraj odpravili z železniške postaje na Pragerskem. Ves prvi dan smo preživeli na vlaku in prepotovali smo več kot 500 kilometrov. Potovali smo mimo Gradca, Dunaja, Bratislave in Poprada. Okoli pol desetih zvečer smo prispeli na železniško postajo v slovaškem mestu Kežmarok, kjer so nas pričakali naši gostitelji in nam predstavili program izmenjave, ki smo ga skupaj načrtovali že pred prihodom.
Drugi dan smo se skupaj z dijaki iz srednje šole Škola umeleckého priemyslu Kežmarok odpravili na ekskurzijo. Najprej smo obiskali prav poseben muzej iluzij Tricklandia, ki je ponujal ogromno možnosti za fotografsko delavnico. Za tem smo si ogledali kraje pod Visokimi Tatrami, kjer so nas čakali skupinski izzivi, s pomočjo katerih smo se bolje spoznali in povezali. Sledil je ogled jezera Štrbske Pleso. Po pohodu okoli jezera smo tudi tam dobili naloge, povezane s kulturo kraja, običaji in posebnostmi.
Tretji dan smo preživeli na šoli. Najprej smo si šolo ogledali, nato pa smo se v skupinah udeležili najrazličnejših umetniških delavnic – fotografiranje (svetlobna fotografija, studijska fotografija), kostumografija, kratki film z debato, grafično oblikovanje, izdelava potiskov na tkanine in na papir, ustvarjanje na lesene predmete, kviz o umetnikih … Po delavnicah smo se zabavali še z družabnimi igrami, ki so jih izdelali dijaki sami.
Četrti dan smo predstavili Slovenijo in Slovaško s poudarkom na kulturni raznolikosti, predstavili smo sorodna slovanska jezika in ju med seboj primerjali, zapeli smo jim dve pesmi v slovenščini in zaplesali polko, prav tako smo se preizkusili v dveh kvizih. Sledile so delavnice v skupinah, kjer je vsaka ekipa ustvarila svojo organizacijo ali društvo ter pripravila logotip, slogan in predstavila svojo idejo. Po predstavljanju idej smo si v mestu ogledali razstavo v njihovi šolski galeriji, kasneje pa smo v skupinah raziskovali mesto in se soočili z zanimivim skupinskim fotografskim izzivom, s katerim je nastalo ogromno fotografij, ki smo jih shranili in delili med seboj, saj bi radi pripravili tudi fotografsko razstavo.
Peti dan smo obiskali največji grad v Srednji Evropi – grad Spiš, ki so nam ga predstavili in nas po njem vodili dijaki. Sledil je ogled drugega največjega mesta Slovaške – Košic. V mestu smo si ogledali katedralo svete Elizabete, največjo slovaško katedralo. Imeli smo tudi čas za samostojno raziskovanje mesta in njegovih znamenitosti.
Šesti dan smo se poslovili od naših novih prijateljev in se z vlakom odpravili proti domu.
Eva Podgrajšek, 3. a, ITS Umetnost 3
Izmenjava na Slovaškem mi je bila zelo všeč, saj sem doživela veliko novega, spoznala čudovite ljudi in odkrila zanimivo kulturo. Pridobila sem nova znanja, izboljšala svoje komunikacijske spretnosti v tujih jezikih ter postala bolj samozavestna in odprta za nove izzive. Izmenjavo bi priporočala vsem, ker je to odlična priložnost za osebno rast, spoznavanje novih prijateljev in učenje skozi zanimive aktivnosti. Program, nastanitev in delavnice so bile odlično organizirane. Vse aktivnosti so bile raznolike in zelo zanimive, zato mi nikoli ni bilo dolgčas.
Izaja Smogavec Potočnik, 3. b
Izmenjava na Slovaškem je bila zame neponovljiva izkušnja. Spoznala sem novo kulturo in ugotovila, kako podobna sta slovenski in slovaški jezik. Utrdila sem lahko tudi znanje angleškega jezika. Všeč mi je bilo, da smo potovali zeleno, z vlakom, kljub temu da je trajalo dlje. Delavnice so se mi zdele zanimive in uporabne. Všeč mi je bilo tudi, da je bilo organiziranih kar nekaj ogledov. Predvsem pa sem na tej izmenjavi pridobila nova tesna prijateljstva, za katere menim, da bodo ostala za vedno. Izmenjavo Erasmus+ bi priporočala vsakomur, ki si želi edinstvene izkušnje in polno nepozabnih spominov.
Anika Sever, 3. a
Erasmus izmenjava na umetniški šoli na Slovaškem je bila zame nepozabna in zelo dragocena izkušnja. Všeč mi je bilo predvsem druženje z dijaki iz druge države, saj smo hitro postali prava mala skupnost. Skupaj smo raziskovali tudi čudovita slovaška mesta.
Veliko sem vadila angleščino, saj smo se večinoma sporazumevali v tujem jeziku, kar mi je zelo pomagalo pri izboljšanju samozavesti in tekočega izražanja. Poleg tega sem spoznala ogromno novih in zanimivih ljudi.
To izmenjavo bi z veseljem priporočila vsem dijakinjam in dijakom, ki si želijo raziskovati nove kraje, spoznavati različne kulture ter sklepati nova, pristna prijateljstva. Erasmus ti ponudi več kot samo šolo – ponudi ti izkušnje, ki te obogatijo za vse življenje.
Edina stvar, ki mi je žal, je to, da je vse skupaj minilo prehitro. Bila je čudovita dogodivščina, ki bi jo z veseljem še enkrat ponovila.
Marja Bučar, 3. a
5. Maj 2025 | Novice, Pisatelji
V četrtek, 24. 4. 2025, nas je na SŠSB obiskala Veronika Simoniti. Prevajalka, pisateljica in kresnikova nagrajenka je z nami spregovorila o svoji pisateljski poti, pomenu branja, svojih delih itd. Zaupala nam je nekaj spominov iz srednješolskih let in nekaj tistih o svoji poklicni poti.
Po končanem študiju italijanščine in francoščine je najprej delala kot prevajalka. Pravi, da je prevajalec najboljši bralec in da mora biti izvirno besedilo zanj »sveto«, da na tak način izkaže spoštovanje do dela, ki ga prevaja. Zanimivo je, da ko prevaja iz tujih jezikov (npr. iz italijanščine), ne gre le za prevod besed, ampak tudi za prenos zgodbe iz njihove kulture v našo, kar je lahko precej zahtevno.
Svojo karierno pot kot pisateljica je začela s pisanjem pravljic. Objavljala jih je na Radiu Slovenija. Njena prva kratkoprozna objava je bila Metuljev zaliv, za katero je prejela nagrado na natečaju revije Literatura, kasneje pa je začela pisati članke za revije. Zanjo je pisanje kratkih zgodb na pisateljski poti obdobje »vajeništva«, med katerim pisatelj izbrusi svoj slog.
Dijaki SŠSB smo njene kratke zgodbe ilustrirali; eno ilustracijo smo ji tudi podarili. Šolski bend nas je razvedril z glasbo, prebirali smo odlomke iz avtoričinih zgodb, nekatere pa smo tudi posodobili in uprizorili, eno tudi z nemim prizorom.
V njenih zgodbah se v različnih variacijah pojavljajo tri osrednje teme: jezik, identiteta in svoboda. Pogosto se pojavi tudi motiv hrvaške vojne, ki se je je zelo dotaknila, ker se je dogajala v času njenih študijskih let. Motiv bega je prav tako pogost, saj ji predstavlja pot k osvoboditvi.
Rada piše predvsem kratke oblike proze, ker je dobra v strnjevanju vsebine. Mi smo brali kratke zgodbe iz njenih zbirk Zasukane štorije in Fugato. Edina težava kratkih zgodb je, da v njih ne more podrobno opisati psihološkega profila junakov in da so med bralci (predvsem v tujini) manj priljubljene od romanov. Na srečo je v Sloveniji kratka proza bolj uveljavljena. Čeprav je kratka, ne pomeni, da se jo napiše hitro, je povedala. Za eno takšno zgodbo potrebuje najmanj 14 dni. Pomembno se ji zdi, da piše kontinuirano, to pomeni vsak dan. Ker je to ob ostalih obveznostih težko doseči, je pisanje umestila v jutranji del dneva, od petih do sedmih zjutraj.
Dokazala je, da ji tudi pisanje daljše proze, romanov, gre dobro od rok. Za svoj roman Ivana pred morjem je prejela nagrado kresnik – to je nagrado za najboljši roman. Povedala je, da del romana temelji na avtobiografiji, del pa je seveda izmišljen. Navdih zanj je dobila, ko je nekoč pospravljala stanovanje svojih starih staršev in je naletela na stvari, ki so bile že tako rekoč pozabljene. Njeno pozornost so pritegnila pisma, ki sta si jih pisala njena babica in dedek. Prav to jo je spodbudilo k pisanju romana.
Na svoje nagrade gleda kot na potrditev svoje pisateljske poti. Pravi, da ji veliko pomenijo, hkrati pa se zaveda, da to ne pomeni, da je zdaj vsaka njena beseda cekin, zato čuti odgovornost, da morajo biti njena nadaljnja dela prav tako kvalitetna.
Spregovorili smo tudi o pomenu branja za mlade. Pisateljica meni, da je zelo pomembno, da mladi beremo knjige, predvsem slovenske, ker ima naš jezik velik besedni zaklad. Prav tako imamo v Sloveniji precej kvalitetnih avtorjev, zato ni razloga, da ne bi v roke vzeli kakšne slovenske knjige namesto tuje.
Veliko smo se naučili o pisateljskem poklicu, pisanju kratkih zgodb, prevajalstvu, pomenu branja … Povezali pa smo tudi glasbo, literaturo in igro v nekaj nepozabnega. Literaturo smo spoznali še na drugačen način kot pri pouku, zato verjamem, da je vsak nekaj odnesel od tega srečanja.
Eva Vogrinec, dijakinja 3. b
Foto: Eva Brdnik, 3.a
5. Maj 2025 | Novice
Dijak in dijakinje ITS Družboslovje 2 smo se v sredo, 16. 4. 2025, v predavalnici 101 na SŠSB udeležili okrogle mize ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi.
Dogodek so organizirale Srednja šola Slovenska Bistrica, Zveza borcev za vrednote NOB, Območno združenje ZSČ Slovenska Bistrica in Društvo Brusnica. O pomenu druge svetovne vojne in njenem vplivu na prihodnost so spregovorili mag. Marjan Kampuš, general Alojz Šteiner in prof. dr. Marjan Žnidarič.
9. maja 1945 se je v Evropi končala 2. svetovna vojna, najbolj uničujoč in krvav spopad v človeški zgodovini, ki je terjal 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Čeprav škode, ki jo je vojna naredila, ne bomo mogli nikoli popolnoma popraviti, pa vendar, kot so poudarili gostje, lahko iz preteklosti potegnemo koristne lekcije, s pomočjo katerih bomo lahko ustvarjali svetlejšo prihodnost.
Tekst: Urban Kerže, dijak 2. B
Fotografiji: Peter Slatinek, prof.
5. Maj 2025 | Novice
V letošnjem aprilu smo organizirali državno tekmovanje v znanju španščine Dilo en español na naši šoli. Na ta dogodek smo se skrbno pripravili, saj smo gostili skoraj 200 dijakov in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Na državno tekmovanje so se po šolskem tekmovanju, ki je letos potekalo na daljavo, uvrstili dijakinje in dijaki iz kar 40 slovenskih gimnazij in srednjih šol, ki so zbrali visoko število točk.
Naše dijakinje usmerjevalke Lara, Linda, Iva in Pia so zjutraj pričakale tekmovalce v mali jedilnici, kjer so dobili vse informacije o tekmovanju, Cora in Tjaša pa sta že pred šolo poskrbeli za zabavno fotografiranje ekip z zastavicami, na katerih so dijake pričakali zanimivi motivi, povezani s tekmovanjem.
Tema letošnjega tekmovanja je bila Šport v španskogovorečem svetu (Deporte en el mundo hispano), zato smo se na pripravah posvetili različnim znanim in manj znanim športom ter problematiki, ki jih to področje prinaša (pritiski v vrhunskem športu, rasizem v športu, položaj športnic, doping …). S to temo so se tekmovalci, med njimi so bile tudi Eva Vogrinec in Nuša Hojnik iz 3. b ter Jerneja Vavdi iz 4. b, spoprijeli tudi med pisanjem eseja. Tekmovalna pola pa je poleg eseja vsebovala še slušno razumevanje, bralno razumevanje in poznavanje jezika ter slovnice.
Vse tekmovalce in njihove mentorje so na naši šoli pričakala darilca, za katere so poskrbeli naši donatorji, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo. To so bili: TIC Slovenska Bistrica, INPOS, d. o. o., ENGROTUŠ, d. o. o., TGA Marko Jurič, s. p., Foto Brbre, d. o. o., Coala, d. o. o., in SAOP, d. o. o.
Po tekmovanju smo se okrepčali s kosilom v mehiškem stilu, nato pa smo vse goste povabili v telovadnico, kjer smo pripravili pester enourni program. Za tri pesmi je poskrbela šolska glasbena skupina, ki se ji je pri zadnji pesmi pridružila Aneja Lončarič, nekdanja pevka benda SŠSB, zdaj študentka 2. letnika španščine in slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Skupaj z Nušo in Zarjo so triglasno zapele skladbo Vivir la vida in navdušile občinstvo.
Slišali smo tudi prevod Unamunove poezije, ki sta jo uglasbili Nuša Hojnik in Zarja Robar iz 3. b in pesem Bajo el mismo sol. Program sta v izvrstni španščini povezovali Erika Adam in Eva Lah iz 4. b, ki sta predstavili našo šolo od A do Z. Pri črki K je goste nagovoril tudi ravnatelj mag. Marjan Kampuš, na poletno šolo romanskih jezikov pa sta dijake povabili prof. dr. Marjana Šifrar Kalan in dr. Andreja Trenc iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po predstavitvi šole so sledile uganke za občinstvo, s katerimi sta Erika in Eva predstavile naše nekdanje dijakinje in dijake, ki so zdaj vrhunski športniki. Na koncu je na daljavo na nekaj naših vprašanj odgovoril tudi nogometaš Juan José Nieto Zarzoso iz NK Celje, ki se je zaradi športa iz Španije preselil v Slovenijo. Kot vedno nas je navdušil tudi Edwin Muñoz, profesor španskega jezika iz Kolumbije, ki je na odru spregovoril o tem, kako šport v Latinski Ameriki rešuje mlade ljudi.
Za fotografije se zahvaljujemo Evi Vogrinec, za posnetke pa nekdanji dijakinji na praksi Sari Islamoski, za pomoč pri organizaciji pa so poleg profesorice španščine zaslužni še naslednji profesorji: Urška Krušič, Cirila Hajšek Rap, Mateja Lešnik, Aljaž Galun in Milan Šulek.
Maja Kodrič Crnjakovič, profesorica španščine in organizatorka tekmovanja
5. Maj 2025 | Novice
Letošnjo pomlad je pozornost pritegnila novica, da je Toni Cahunek režiral dokumentarni film o izzivih in stiskah otrok albanskega porekla, ki so skupaj s svojimi starši prišli s Kosova v želji po boljšem življenju in zaslužku. Tako kot v Kranju, kjer je bilo posneto skoraj polovica filma, je tudi v lokalnem okolju tematika zelo prisotna, zato so se ustvarjalci filma in Kino Slovenska Bistrica odločili, da nam ta film ponudijo v prvih terminih turneje po Sloveniji in sicer v nedeljo, 13. 4. 2025, ob 19.00.
Na šoli smo se odločili, da na ogled filma peljemo dijake, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika na šoli in oddelek 1. E, v katerega je največ dijakov priseljencev vključenih. Dijaki so se odzvali v velikem številu in film dobro sprejeli. S pomočjo tega dogodka lažje razumejo svoje sošolce iz tujine, kaj so morali zapustiti in s čim se morajo spopadati v novem okolju. Zagotovo otrokom in mladostnikom ni lahko, saj so že na Kosovu izpostavljeni mnogim izzivom med drugimi tudi jezikovnim. Albanski jezik ima dve narečji – gegë in toskë. Narečje gegë v večji meri govorijo Albanci v Severni Albaniji in državah nekdanje Jugoslavije, toskë pa prebivalci južne in osrednje Albanije. Dijaki povedo, da na Kosovu govorijo obe in se zato že med sabo težje sporazumevajo. Da o velikih razlikah v šolskem sistemu na podeželju in v mestih sploh ne govorimo, nato pa se morajo spopasti še z našim, ki je mnogo zahtevnejši.
Po končanem ogledu je g. Matej Patljak, vodja kina, organiziral še pogovor z režiserjem in dvema mladima igralcema. Dijaki so jim postavili kar nekaj vprašanj, na katere so z veseljem odgovorili, prav tako pa so vprašanja postavljali tudi drugi gledalci, katerih odziv na film je bil prav tako pozitiven. Nekaj odraslih je izpostavilo, da so pričakovali povsem drugačen film, morebiti celo z negativno konotacijo, zato so bili prijetno presenečeni nad realnim prikazovanjem stanja med mladimi.
Slovenskim dijakom je bil film všeč in niso bili več nejevoljni, da so morali priti v nedeljo zvečer na dogodek, ki smo ga organizirali zanje preko šole. Po ogledu smo bili dijaki in profesorji enotni, da je Kosovo izredno lepa in slikovita država in da jo morda v prihodnosti obiščemo.
Avtorica besedila: Majda Vračko Zanič, prof. slov.
Avtor fotografij: Peter Slatinek, prof. soc. in zgod.
