Select Page

8. februar 2022: Prešernov dan

Znova je pred nami edini praznik, ki ga v slovenskem jeziku pišemo z veliko začetnico — Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Na obletnico pesnikove smrti vsako leto poteka osrednja državna proslava, vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture pa podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. In kaj kultura je?

 

Pojma kultura ni mogoče opredeliti samo na en način. Po eni strani se nanaša na različna področja kulturnih dejavnosti, na glasbo, likovno umetnost, gledališče in književnost, ki pogosto sodijo v polje visoke kulture.

Po drugi strani pa se beseda uporablja v vsakdanjem jeziku za praktično vse človekove dejavnosti. Kultura ima v današnjem času za mlade še posebej velik pomen, določa naša vsakodnevna življenja, kulturni odnosi pa služijo kot vezivo, ki posameznike povezuje v strpno in tolerantno družbo.

Zato je pri mladem človeku pomemben razvoj odnosa do umetnosti oziroma kulture, saj ta spodbuja njegovo domišljijo, ustvarjalnost, iniciativnost, inovativnost, tolerantnost, estetsko občutljivost, kritičen odnos do kulture in umetnosti ter zavedanje pomena nacionalne kulturne dediščine. Razvijanje teh veščin omogoča posameznikovo osebnostno rast, spodbuja različne načine doživljanja, mišljenja in ravnanja ter predstavlja osnovo za družbo, utemeljeno na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti.

Dijakinje in dijaki, v ponedeljek in torek, ko boste doma, obiščite kakšno galerijo, muzej, knjižnico, gledališče ali si oglejte proslavo na RTV Slovenija. Tako se boste sprehodili po kulturi in umetnosti ter si, kot pravi naslednja misel, ki smo jo našli na spletu, okrepili duha:

»Sprehod po gozdu krepi telo, ‘sprehod’ po umetniškem delu krepi duha. Oboje je stvar kondicije. Narave ne razumemo, pa je zaradi tega ne zavračamo, pač pa se ji čudimo. Enako priložnost si zasluži umetnost. Če je narava, ki nas obdaja, telo človeštva, potem je umetnost njegova duša.«

S Francetom Prešernom je povezan še en kulturni praznik, ta veseli dan kulture 3. decembra — darilo za vse ljubitelje kulture, ko si lahko številne kulturne prireditve in razstave ogledamo brezplačno. To je namreč rojstni dan velikega pesnika (rojen je leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem). Na srce pa vam polagamo, ne bodite kulturni samo dvakrat na leto, temveč vse leto.

 

Prijeten dan kulture vam želimo,

Alenka Ajd Bratkovič

Kultura v digitalnem svetu

Znameniti slovenski jezikovni portal Fran.si samostalnik KULTURA razloži kot “skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja”. Če izpostavimo besedno zvezo vrednote človeške družbe, nikakor ne moremo mimo načina vedenja in odnosa do drugih ljudi.

Če smo v “realnem” življenju in komunikaciji ena na ena še kulturni, uvidevni in sočutni z drugimi, se s prehodom odnosov na digitalne medije, zlasti spletne forume in družbena omrežja (se pravi tako imenovani virtualni svet), pojmovanje kulture velikokrat zniža na nizek nivo. Še zlasti, kadar je sporočevalec skrit za avatarji in izmišljenimi imeni. Maska — pa ne tista, ki ščiti druge ljudi pred okužbo — nam daje nekakšno potuho, da kriterije, s katerimi neko komunikacijo označimo za žaljivo, ali nek govor prepoznamo kot sovražni govor, znižamo na nivo, ki ni ravno primeren.

Ne zavedamo pa se, da obstajajo algoritmi, ki tovrstno komunikacijo znajo razkrinkati, ki prepoznajo osebe, skrite za generičnimi profili, ki znajo identificirati tudi napravo, s katere neko sporočilo izvira, in dejstvo, da ko nekaj na spletu objaviš, tam tudi ostane. Za vselej.

A to, da nas bo nekdo nekoč odkril, ni najhujše. Nepremišljene izjave, žalitve in napadi lahko pustijo nepopravljive posledice v življenju žrtve.

Velikokrat ne gre za resnično zlobo ali zlonamernost posameznikov, ampak za pomanjkanje stika s še eno razlago pojma kultura (Fran.si: dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja) — branje knjig, poslušanje klasične glasbe, gledanje gledaliških predstav in umetniških filmov, skratka zgodb, v katerih se poistovetimo z liki, ki so nam blizu, jih občudujemo in jim hočemo biti podobni in ko naredijo nekaj, česar mi niti v sanjah ne bi mogli, se porajajo vprašanja, na katera si skušamo odgovoriti. In potem razumemo, zakaj so ravnali tako, kot so. In tako pridobimo empatijo, sočutje … Ali pa se naučimo postaviti v kožo tistih, ki so žrtve nerazumnih dejanj ali okoliščin, za katere niso nič krivi.

 

Če boste imeli možnost videti madžarski film Upam, da naslednjič umreš (https://www.imdb.com/title/tt8529512/), si ga vsekakor oglejte. V tem primeru sicer ne gre za sovražni govor, gre pa za zlorabo zaupanja glavne junakinje, 16-letne Eszter, ki se je močno zaljubljena v učitelja angleščine, vanjo pa je zaljubljen sošolec, ki digitalno “zamaskiran” v učitelja Eszter zmanipulira do poskusa samomora.

Na književnem področju pa vam lahko postrežem z dvema naslovoma: Tista noč Kate McCaffrey govori o posledicah nepremišljenih objav na družbenih omrežjih in Laž Care Santos pa o lažnih identitetah na spletu.

Toplo priporočam!

Alenka Ajd Bratkovič, knjižničarka

Najdi si čas za branje!

Na vprašanje “Bereš kaj?” mi velikokrat odgovorijo: “Saj bi, pa nimam časa.” Mogoče si lahko v tem mrzlem zimskem času najdemo čas tudi za branje knjig.  Nekateri ste si pred odhodom v karanteno nabrali kar nekaj izvrstnih knjig, s čimer ste se zavezali, da boste čas v samoizolaciji namesto za pametne naprave uporabili za pametno književnost.

Vsi tisti, ki ste se v knjižnici ne morete oglasiti, pa lahko do kakovostnih naslovov pridete tudi brezplačno. Potrebujete samo bralnik elektronskih knjig ali napravo, ki jo že tako vseskozi prenašate s sabo, pa niste pomislili, da bi si nanjo naložili katero od aplikacij za branje.

 

Kam torej po elektronsko knjigo? 

Slovenska spletna stran Biblos (https://www.biblos.si/) omogoča nakup in izposojo eKnjig — če ste član katere izmed knjižnic, imate e-bralnik ali istoimensko aplikacijo, potem vas čakajo številne domače in tuje knjižne uspešnice, s katerimi bo čas v samoizolaciji hitreje minil.

Na strani e-knjiga (http://www.e-knjiga.si) najdete poleg naslovov po nizkih cenah tudi nekaj brezplačnih klasikov, knjige pa so na voljo v formatu za Apple Books (.ePub), Amazon Kindle (.Mobi) in običajne PDF datoteke, tako da jih lahko berete tudi na računalniku.

Projekt Gutenberg (https://www.gutenberg.org) je z več kot 60000 naslovi največja in najstarejša baza brezplačnih knjig, v njihovem naboru pa najdete vse najpomembnejše klasike v angleškem jeziku, nekaj pa tudi v nemščini, francoščini in portugalščini. Za dostop do knjig se vam ni treba registrirati ali naložiti kakršne koli aplikacije. Dovolj je spletni brskalnik na vašem telefonu ali tablici, seveda pa je bralna izkušnja še vedno najboljša na bralniku.

Free-Ebooks.net (https://www.free-ebooks.net) nudi pet brezplačnih knjig mesečno, za kar je potrebna registracija, v njihovi bazi pa najdete tako klasične kot sodobnejše avtorje.

Podobno ponudbo ima tudi spletna stran Manybooks.net (https://manybooks.net), kjer lahko brskate po priljubljenih žanrih, preverite aktualni izbor urednikov, naslove, ki so v trendu in priljubljene klasike. Knjige lahko snamete ali berete v spletnem brskalniku.

Google uporabljate vsak dan in to večkrat na dan. Ste vedeli, da lahko na njem najdete številne naslove, ki so jih v podjetju digitalizirali in ponudili brezplačno v branje? Dodajte torej med zaznamke poleg Gmaila in Spletne učilnice še Knjige (books.google.com).

Največji ponudnik knjig (in še marsičesa drugega) Amazon (https://www.amazon.com/s?k=kindle+free+books&crid=2V27BXHQACFUL&sprefix=kindle+free%2Caps%2C248&ref=nb_sb_ss_i_1_11) ima tako klasične kot sodobne brezplačne naslove, ki jih avtorji nudijo za promocijo svojih del v upanju, da bodo zadovoljni bralci posegli tudi po njihovih komercialnih naslovih. Splača se pobrskati.

Smashwords (https://www.smashwords.com/shelves/home/1/free/any) je založniška platforma podobna Amazonu, razvil pa jo je pisec Mark Coker po mnogih neuspelih poskusih, da bi svoje knjige spravil do založbe, ki bi jih bila pripravljena izdati.

Tudi lastniki Applovega iPhonea ali iPada si lahko v aplikacijo Books (https://www.apple.com/apple-books/) naložite brezplačne klasike in sodobnike.

To so samo nekatere od možnosti, da v času, ko ne morete obiskati svoje najljubše knjižnice, pridete do knjig, ki vam bodo skrajšale čas, ko ostajate doma. Vsekakor pa preverite tudi domačo knjižno polico — morda najdete kak še neodkrit zaklad.

Prijetno branje!

Alenka Ajd Bratkovič

 

 

 

Na slovenski knjižni sejem tokrat na splet

V tem tednu poteka 36. slovenski knjižni sejem, letos virtualno, ker so taki časi. Odprl se je v ponedeljek, 23. novembra, s poslanico Andreja Predina.

 

Od zanimivejših dogodkov velja omeniti prvi razgovor s Tadejem Golobom (po nesreči), obisk v ateljeju ilustratorja Damijana Stepančiča, predstavitve knjižnih novosti slovenskih založb in lepo število založniških debat, namenjenih evropski in slovenski založniški dejavnosti v času korone in selitve na digitalne platforme.

 

Naj omenimo še, da je letošnji Schwentnerjev nagrajenec mariborski založnik Primož Premzl, ki je doslej založil in izdal 53 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije ter tako pomembno prispeval k razvoju slovenskega založništva in knjigotrštva.

 

Podelili bodo tudi veliko nagrado SKS – knjiga leta 2020, nominirane knjige so:

  • Zoran in Ivan Smiljanić: Črni plamen. ZRC ZRC SAZU (strip).
  • Miha Kovač: Berem, da se poberem. Mladinska knjiga (priročnik).
  • Boštjan Videmšek: Plan B. UMco (humanistika, publicistika).
  • Jože Pirjevec: Partizani. Cankarjeva založba (humanistika, strokovna monografija).
  • Petra Pogorevc: Rac. Beletrina (literarno delo).

 

V času sejma, trajal bo do nedelje, so na voljo tudi številna dela po nižjih sejemskih cenah.

 

Program dogodkov in seznam razstavljavcev si lahko ogledate na https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/e-sejem/program.

 

Alenka Ajd Bratkovič

Svetovni dan (in noč) knjige

Svetovni dan (in noč) knjige

23. aprila že od leta 1995 v sako leto praznujemo Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, čeprav bi si tako pomembna stvar zaslužila svetovno celo leto. UNESCO je vsakoletni dogodek organiziral v želji po promociji branja, založništva in avtorskih pravic.

Prav na ta dan je namreč leta 1616 umrl prvi romanopisec Miguel de Cervantes in ideja o svetovnem dnevu knjige kot počastitvi tega znamenitega avtorja se je porodila Vicentu Clavelu Andrésu, španskemu piscu in prevajalcu. Zanimivost: na isti dan je umrl tudi znameniti angleški dramatik William Shakespeare.

Ponoči pa imamo Svetovno noč knjige, tako da veste, kaj lahko počnete ponoči.

V Srednji šoli Slovenska Bistrica je to tudi čas, ko vsako leto na pogovoru v živo gostimo pomembnega slovenskega pisatelja in doslej smo se družili z Andrejem Blatnikom, Goranom Vojnovičem, Dragom Jančarjem, Ferijem Lainščkom, … Letos smo povabili slovenskega mojstra kriminalke, Mariborčana Avgusta Demšarja, ki pa se nam iz vsem znanih razlogov ni mogel pridružiti.

Avgust Demšar

Avgust Demšar piše “whodunit” oziroma “kdo je kriv” kriminalke, pri katerih je najpomembneje, da začneš pripoved s truplom, potem pa glavni lik — v Demšarjevem primeru inšpektor Martin Vrenko — išče storilca, vmes pa nam v pomoč seveda nastavlja ključe, tudi bralci iščemo krivca. Pri svojem pisanju karseda dosledno upošteva pravila pisanja detektivskega romana, ki jih je nastavil Van Dine, vendar v svojem delu analizira aktualno politično in družbeno resničnost.

Demšar je izjemno plodovit pisec: Olje na balkonu (2007), Retrospektiva (2008), Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbazia (2011), Obsedenosti v času krize (2012), Miloš (2013), Pohorska transverzala (2016), Otok (2018), Cerkev (2020). Za svoje romane prejel tudi štiri nominacije za “resne” literarne nagrade, in sicer za Delov Kresnik, s katerim vsako leto nagradijo najboljši roman preteklega leta.

Njegovi prvi trije romani bodo oživeli tudi kot televizijska serija o primerih inšpektorja Vrenka. Ker je trenutno najboljši čas za branje, vas vabim, da poiščete katerega od njegovih romanov na Biblosu ali v naši šolski knjižnici, kjer se lahko dogovorimo tudi za izposojo po pošti.

Prijetno branje vam želim,

Alenka Ajd Bratkovič

Tudi z branjem odpiramo vrata v svet

Tudi z branjem odpiramo vrata v svet

(20 let knjižnice Srednje šole Slovenska Bistrica)

Branje je temelj učenja, razmišljanja in izražanja idej. Knjiga je v zadnjih desetih letih spreminjala svojo podobo in distribucijske kanale. S samo enim klikom na zaslonu si jo lahko pretočimo na pametno napravo in že lahko beremo. Knjige so vmes dobile obliko interaktivnih aplikacij, kjer lahko dostopamo do dodatne vsebine, se sprehajamo po poglavjih, si ogledamo vključeni video ali fotografije, celo poslušamo lahko avtorja, ki nam bere, medtem ko se besedilo počasi usklajeno z zvočno podobo pomika navzgor.

A vseeno ti revolucionarni premiki na srečo (še) niso ubili tiskane knjige. Počasi jo ubija upad bralnih navad. Smo v času, ko se marsikdo celo pohvali, da ne bere, ker je to brez zveze, izguba časa, ker ni kul in tako naprej.

Branje tiskane knjige omogoča veliko bolj zbrano bralno izkušnjo kot brskanje za informacijami po spletu, kjer človek zgolj površinsko preletava slike in kratke opise, koristne in uporabne informacije pa počasi in vztrajno prekrivajo lažne novice, vabila k revolucionarno hitremu zaslužku in instant lepotnim rešitvam, zrežiranim slikam osebnih doživetij, mačjim videom in obloženim krožnikom …

S tiskano knjigo poskrbimo, da se pamet iz naših glav ne preseli v pametne naprave. Papir ne sproža neželenih dražjajev, besede so na svojem mestu in v pravilnem vrstnem redu, v povezavi s taktilno izkušnjo in vonjem knjige dobimo “multimedijsko” izkušnjo brez primere. Se še spomnite, kako diši sveže natisnjena knjiga? Pa tista rahlo porumenela, ki jo najdeš v bukvarni ali na podstrešju pri stari mami?

Knjiga ti bogati besedni zaklad, s katerim lahko izražaš svoje misli, razumeš ideje drugih v širšem kontekstu, se naučiš sporočilo najprej razvozlati, šele potem odreagirati nanj — eno od neželenih smeti predstavljajo polpismeni populistični komentarji pod objavami na družbenih omrežjih. Si res želimo beketati, namesto da bi izražali artikulirane misli, podkrepljene z znanjem?

V dvajsetih letih smo našim dijakom priskrbeli več kot 12000 knjižnih enot. Da bi vam ponudili vpogled v razmišljanje avtorjev in podlage nastanka aktualnih književnih izdelkov, vsako leto v goste povabimo kakega zanimivega pisca. Letos nas je obiskal Tadej Golob, obrtniški mojster pisane besede, ki je po nekaj različnih literarnih izletih svoje poslanstvo našel v biografiji in kriminalki, nekoč zapostavljenemu žanru, danes pa obliki družbene književnosti.

Mi obljubimo, da se bomo trudili tudi naslednjih dvajset let, vi pa nam obljubite, da boste obiskali knjižnico, kjer knjige vsak dan nestrpno čakajo, da pridete ponje in jih posvojite za dva tedna. Za to vam bodo dale več, kot si mislite.

Alenka Ajd Bratkovič

Fotografije: Nino Verdnik

 

 

Dostopnost